Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
jezljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; jezljánje (-àt) (á ȃ) pokr. komu Pred vsemi je jezljala materi ugovarjala, odgovarjala; pokr. jezljati zoper kaj ~ ~ nove postave negodovati; pokr. Ljudje so veliko jezljali zaradi njegove ženitve opravljali, obrekovali; poud. Plamenčki ~ajo |plapolajo, švigajo|
Pravopis
jezuít -a m, člov. (ȋ) |redovnik|; slabš. parlamentarni ~i |zvijačni, neiskreni ljudje|
Pravopis
jòjmene tudi jójmene razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) ~, kaj bodo rekli ljudje
Pravopis
katérih -- -- ozir. svoj. zaim. česa dvojinskega ali množinskega (ẹ̑) Dekleti, ~ fanta sta se vrnila od vojakov; Ljudje, ~ sreča je služba drugim
Pravopis
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
Pravopis
krátko málo izvzem. člen. zv. (á á; ȃ á) Niso bili ne učenjaki ne filozofi, bili so ~ ~ zdravo misleči ljudje
Pravopis
kŕčma -e ž (ŕ; ȓ) zahajati v ~o; poud. Vsa ~ je prepevala |vsi ljudje v krčmi|
Pravopis
krvolòk -óka in krvolók -a m živ. (ȍ ọ́; ọ̑) neobč. Volk je znan ~ krvoločna zver; člov., poud. Ti ~i so pobili vso družino |okrutni, brezobzirni ljudje|
Pravopis
láskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; láskanje tudi laskánje (á) neobč. prijati, ugajati: komu Priznanje mu ~a; ~a ji, da jo cenijo
láskati se -am se tudi láskati -am (á) neobč. komu ~ ~ dekletu dobrikati se, prilizovati se
láskati si -am si (á) ~a ~, da ga ljudje spoštujejo prepričan je, domišlja si
Pravopis
ljudjé ljudí m mn. (ẹ̑ í); gl. človek
Pravopis
lúmpenproletariát -a [pə ija] m, skup. (ȗȃ) slabš. |propadli ljudje iz različnih družbenih slojev|
Pravopis
màrsikód mnog. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȁọ́; ȁọ̑) Do te hiše v gozdu je mogoče priti ~; Od kod so pa vsi ti ljudje? -Od ~
Pravopis
mnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) marsikateri: ~ človek gre tod mimo; ~i ljudje ne vedo več, kaj hočejo; ~a želja se nam ni izpolnila; ~e ženske so šle za dojilje v Egipt; pred ~imi leti veliko
mnógi -ega m, člov. (ọ̑) S te stene je ~ zdrsnil v smrt marsikateri
mnóga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je umrla prezgodaj marsikatera
Pravopis
mnóžica -e ž (ọ̑) ~ okrog prvaka; voditi ~e; publ. najširše ljudske ~e ljudje, ljudstvo; ~ gledalcev; poud. ~ obveznosti |veliko|; mat. teorija množic
Pravopis
mravljínčiti -i nedov. mravljínčenje (í ȋ) koga ~i ga po hrbtu; os., poud. Ljudje ~ijo po ulicah |množično hitijo|
Pravopis
mravljínčje primer. prisl. (ȋ) ~ majhen; poud. Ljudje so ~ vrveli po ulicah |množično|
Pravopis
muzikálno ozirn. prisl. (ȃ) ~ izšolani ljudje glasbeno
Pravopis
natláčiti -im in natlačíti in natláčiti -im dov. natláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ cunje v vrečo; poud. ~ kovček |(zelo) napolniti|; poud. natlačiti koga ~ jetnike v vagon |spraviti|
natláčiti se -im se in natlačíti se in natláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. Ljudje so se natlačili v avtobus |se spravili|
Pravopis
natrésti -trésem dov., nam. natrést/natrèst; natrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj ~ moko v vrečo; natresti kaj z/s čim ~ poti s peskom posuti; natresti komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; publ. Natresli so jim štiri gole dali; poud. ~ komu peska v oči |zavestno prikriti mu resnico|
natrésti se -trésem se (ẹ́) Na tem vozu smo se pa res natresli; poud. Natresli so se neznani in znani ljudje |prišli so|
Pravopis
navréti -vrèm dov., nam. navrèt/navrét; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) poud.: Kri mu je navrela iz rane |močno, s silo pritekla|; Ljudje so navreli na ulice |množično prišli|
Število zadetkov: 163