Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
babica ž, F11, abávia, -ae, Babize mati, prebabiza; abavia. 4. Babize mati, prebabiza; abavúnculus, -li, dedza, ali babize brát; abavunculus, 3. dédza, ali Babize brát; abmatértera, -ae, babize naſhe ſeſtra, ali ozheta babiza; abmatertera, 3. babize nashe ſestra, ali ozheta babiza; anicula, ena ſtara babiza; avia, Babiza; avia, 2. Babiza
Svetokriški
babica -e ž babica, tj. stara mati: zhaſt ima S. Anna, de je bila Babiza im. ed. Synu Boshjga ǀ ſvojo oblaſt perpuſtj S. Anni ſvoj Babizi daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo tož. ed. Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ k' ſadnimu naideo eno ſtaro babizo tož. ed.
SLA 1
babica
Celotno geslo Kostelski
babica ► ˈbaːbėca -e ž
SSKJ²
bábička -e ž (á)
ljubk. stara mati, babica: otroci, babička gre
Pravopis
bábička -e ž, člov. (á) manjš.; ljubk. |stara mati, babica|
Pleteršnik
babljáti, -ȃm, vb. impf. 1) blöcken: mati ovca bablja, jarče bleje, C.; — 2) lallen, Cig.; stammeln, Mik.; — pogl. bəbljati.
SSKJ²
bábuška -e ž (ȃ)
1. set razstavljivih poslikanih lesenih figuric v obliki ženske, ki jih je mogoče zložiti eno v drugo: ruske babuške
2. ljubk., zlasti v ruskem okolju stara mati: vzgojila me je babuška
Pravopis
bábuška -e ž, člov. (ȃ) mestn., ljubk. |stara mati, babica|; nečlov. sestaviti ~o |igračo|
Terminološka
Babuška
V arhitekturnem besedilu sem naletela na uporabo besed babuška in matrjoška v pomenu različno velikih objektov, ki so vstavljeni drug v drugega. V slovenskih slovarjih te rabe za babuško nisem našla, prav tako nisem našla matrjoške . Je po vašem ta raba primerna?
SLA 1
baka
Celotno geslo Frazemi
bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva
Svetokriški
Batildis ž osebno lastno ime Batilda: takorshne dekle ſo bile S. Julia, S. Lubetia, inu S. Bathildis im. ed. (V, 44) Sv. Batílda, žena frc. kralja Ludvika II. in mati Hlotarja III. (umrla pribl. 600)
SSKJ²
bavbáv -a m (ā)
otr. namišljeno bitje, ki vzbuja strah: če ne boš priden, te bo vzel bavbav; mati straši otroke z bavbavom; strašen bavbav / ekspr. rak ni več bavbav
Celotno geslo Sinonimni
bedéti -ím nedov.
biti v stanju, pri katerem se ne spi
SINONIMI:
biti buden, knj.izroč. bdeti, pog. biti pokonci, knj.izroč. biti v budnem stanju, nar. brleti, star. čuti1, pog. gledati, ekspr. svetiti
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik bedeti pri mrliču
GLEJ ŠE SINONIM: skrbeti, skrbeti
GLEJ ŠE: spati
Celotno geslo Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Celotno geslo eSSKJ16
besednik -a samostalnik moškega spola
1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
Celotno geslo eSSKJ
béži béžite; tudi bêjži medmet [béži]
    1. tudi podvojeno izraža, da govorec zavrača sogovorčevo izjavo, ker se mu zdi nesprejemljiva, neumna, neverjetna
      1.1. izraža, da je govorec začuden nad sogovorčevo izjavo
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑bežati
Celotno geslo eSSKJ16
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil
Celotno geslo eSSKJ
bíkovski bíkovska bíkovsko pridevnik [bíkou̯ski]
    3. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikov
      3.1. manj formalno ki kaže, izraža prepričanje o takem naraščanju
STALNE ZVEZE: bikovska mati
ETIMOLOGIJA: ↑bik
Število zadetkov: 1138