Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
Svetokriški
Gordianus -na m osebno lastno ime Gordijan: Gordianus im. ed. Ceſſar … je bil obnorel, inu ſam ſebe fental (IV, 409) ǀ S. Grogor … je bil Syn tiga shlahtniga, inu bogatiga Rimskiga Gospuda Gordiana rod. ed. (III, 195) 1. Márk Antónij Gordiján Semproniján, lat. Marcus Antonius Gordiānus Semproniānus, rimski cesar (238) 2. Gordiján (6. stol.), oče papeža sv. Gregorja I. Velikega
Pleteršnik
gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.-Mur., ogr.-M., Danj.-Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.
Svetokriški
Gregor(ius) -ja m osebno lastno ime Gregor: Piſhe s. Gregor im. ed. ǀ S. Gregor im. ed. Nazianz. ǀ Nam ſamore ſprizhat Gorgonia, od katere pishe S. Gregor im. ed. Nazianzenus nye brat ǀ pravi S. Gregor im. ed. Thaumaturgus ǀ Kar piſhe Gregorius im. ed. Turonenſis ǀ Gregor im. ed. Agrigentius s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ Kakor pravi Gregorius im. ed. Nijſsenus ǀ Gregorius im. ed. Taumathurgus ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Gregorius im. ed. Magnus. Gregorius im. ed. Neſſenus. Gregorius im. ed. Neoceſarienſis ǀ Papesh Gregorius im. ed. XIII. je djal ǀ slezhij vunkaj Gregoria tož. ed. s'te luknje teh Kazh 1. Sv. Grêgor Véliki, papež (591–604) 2. → Naciancenus 1. 3. → Tavmaturgus 4. Sv. Grêgor Tourski (538/9–594), nadškof v Toursu 5. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, teolog, govornik in pesnik 6. → Neocesariensis; → Grogor
Svetokriški
Hebrejar m osebno lastno ime Abul Faraj (?): Hebreher im. ed. taku bere ǀ Kir Hebreiar im. ed. bere ǀ Hebrehiar im. ed. pak bere ǀ kakor bere Hebreær im. ed. ǀ Hæbreiar im. ed. bere Verjetno je mišljen Abúl Faráj z vzdevkom srlat. Bar Hebraeus (1226–86), dobesedno ‛Judov sin’ (njegov oče je bil namreč judovski zdravnik Aaron), razlagalec Svetega pisma.
Svetokriški
Henoh -a m osebno lastno ime Henoh: Henoh im. ed. je shivil v'ſakonskim ſtanu, ter je imel veliku otrouk ǀ sa en Exempel naprej poſtavem Henoha tož. ed. Hénoh, Jeredov sin in Metuzalemov oče (SP 1 Mz 5,18)
Svetokriški
Hermenegild -a m osebno lastno ime Hermenegild: Ta perva je bila Ingunda, katera je bila ſvojga mosha krajla Hermenegilda tož. ed., inu cello shpansko deshelo na pravo vero perpravila (V, 66) Sv. Hermenegíld (umrl 585), sin zahodnogotskega kralja Leovigilda, ki je iz arijanstva prestopil v krščansko vero. Zato ni postal kralj, pač pa ga je dal lastni oče zapreti in po enem letu obglaviti.
Svetokriški
Hieronimus -m(us)a m osebno lastno ime Hieronim: S. Hieronymus im. ed. s'enem shpizhestam kamenam po nagih perſah ſe tolzhe ǀ pishe Hieronymus im. ed. Gratianus ǀ je djal Sveti Hieronimus im. ed. ǀ pravi: s. Hijeronymus im. ed. ǀ taku sastopi S. Hieronijmus im. ed. ǀ kakor je ſamerkal S. Hironymus im. ed. ǀ S. Hyronimus im. ed. saupje ǀ pravi Hieronymus im. ed. Delanuza ǀ dusha S. Hieronyma rod. ed. ſe je bila njemu prikasala ǀ Meni pak S. Hieronymusa rod. ed. miſſu dopade ǀ S. Hieronymu daj. ed. ſe je ſdelu ǀ Poshlushaj S: Hieronyma tož. ed. ǀ poshlushaite s. Hieronijma tož. ed. ǀ Poshlushajte S. Hieronima tož. ed. ǀ videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa, inu bres meſſa, inu krijvi Hieronijmusa tož. ed. ǀ ſmejm rezhi s'Svetem Hieronymuſam or. ed. 1. Sv. Hierónim (pribl. 342–420), cerkveni oče 2. → Gracianus 3. → Lanuza; → Heronimus, → Hieronij
Svetokriški
Hila -a m osebno lastno ime Hila: Hila im. ed. gre damu, poklizhe ſynu ǀ bogat Gospud s' imenam Hila im. ed. ǀ Aurelianus prezej svej, ter poshle po Hila tož. ed. (III, 292) Híla, oče sv. Vida
Svetokriški
hoštarija -e ž gostilna: O shlahtna hisha! Boshja hoshtaria im. ed. ǀ greſta veno hoſhtario tož. ed. ǀ ſte pred mano takushne miſli imeli, de hushi nej ſte mogli veni hoshtery mest. ed. imeti ǀ vſe v'hoshtary mest. ed. puſtit ǀ v'hoshtariah mest. mn. je ſaſtaulala Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče) od → oštarija, → ostarija. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitāria.
Svetokriški
hoštir -ja m gostilničar: na enem voglu je ſtal en opotekar, na tem drugem en Arzat. Na enem en Pek, na tem drugem en hoshter im. ed. ǀ pride hoshter im. ed. s' Sheno, ter yh ubyeta ǀ Tudi vy Hoshtery im. mn. bote mogli rajtingo dati ǀ Sprizhat meni morio kopzy, inu hoshtery im. mn., kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče); → hostir, → oštir. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitārius.
Svetokriški
ilo -a s ilo, ilovica: Bug je bil sapovedal Angelom de bi s'gilla rod. ed. sturili en peld ǀ ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi, inu zhastiſhi bo s'gilla rod. ed. drukan ǀ ſonze oterdj to gillu tož. ed., inu mehak ſturj ta vſik ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh, namrezh to perst, ali gillu tož. ed. Beseda je pisana s protetičnim g-, ki predstavlja kraš. γ-, prim. v Vipavi γílu (Ramovš 1924: 168); → oštarija, → oče, → ogrski.
Pleteršnik
ȋn, conj. und; oče in mati; na nebu in na zemlji; huje in huje, immer ärger, Cig.; in to, und zwar, Cig.; ta kraj in pa raj, jene Gegend und das Paradies (sind gleich), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist so viel wie nichts, es ist nichts an der Sache, Cig.; ti in pa poštenjak! du (sollst) ein Ehrenmann (sein)! — prosim in prosim, pa me neče uslišati, ich bitte inständig, aber er will mich nicht erhören; kaj delajo, da jih ni in jih ni? was treiben sie denn, dass sie gar so lange nicht kommen? Zv.
Svetokriški
Jese nepreg. m osebno lastno ime Jese: vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Ieſse im. ed., David ǀ Ti ſi taista korenina Jeſſe im. ed., katera je rodila eno vejzo, katera nam je perneſla to lepo roshizo JEſuſa ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe rod. ed., katera nam bò rodila to lepo roshizo Meſſiaſa Odreshenika Jése, lat. V Isai, Iesse, Davidov oče (SP 1 Sam 16,1)
Svetokriški
Jonov m Jonov: Isvelizhan ſi ti Simon Jonau im. ed. m Syn (III, 327) ǀ Iſvelizhan ſi ti Simon Jonau im. ed. m Syn (V, 246) Jóna je bil oče apostola Simona Petra (SP Mt 16,17).
Svetokriški
Jubal m zemljepisno lastno ime Jubal: Jubal im. ed. je bil ta pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico (IV, 425) Jubál, oče vseh godcev na citre in flavto (SP 1 Mz 4,21)
Svetokriški
Justinus -na m osebno lastno ime Justin: ozhitnu pravi Iuſtinus im. ed. Micho ǀ S. Iuſtinus im. ed. Orgelitanus odgovorij ǀ S. Iuſtinus im. ed. odgovory ǀ S. Iustinus im. ed. Marternik praui ǀ poterdi Iustinus im. ed. Micho ǀ Kir Juſtinus im. ed. Michovienſis saſtopi ǀ Juſtinus im. ed. Polonus ozhitnu pravi ǀ bodem s'tem andohtlivem Iustinam or. ed. rekal 1. → Mihoviensis 2. → Orgelitanus 3. Sv. Justín (mučen pribl. 165), filozof in cerkveni oče 4. → Polonus
Pleteršnik
kə̀c, kəcà, m. 1) der Schnabelhieb, der Pick, Jan. (H.); — der Hieb, Jan. (H.); — 2) kec ti bo, ako ti oče umrje, dein Loos wird sich nach dem Tode des Vaters zum Schlimmeren wenden, Z., GBrda; — 3) der Skis (im Tarokspiel), Cig.; — k. biti komu, jemandem gewachsen sein, Cig.; — (ni gotovo, ali te besede vse skupaj k enemu korenu spadajo).
Pleteršnik
komisȋja, f. 1) navod, poverjenstvo, die Commission; — 2) nekdaj: die Bezirksbehörde; oče župan pridejo neki dan klavrni iz komisije, Erj. (Izb. sp.); bil je skoraj vedno na poti: zdaj v komisijo, zdaj v kresijo, Str.
Svetokriški
Kostus m osebno lastno ime Kostus: Catharina je bila Hzhy eniga Krajla Coſtus im. ed. s' imenam (III, 573) Kóstus, oče sv. Katarine Aleksandrijske
Število zadetkov: 121