Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
inhalíranje inhalíranja samostalnik srednjega spola [inhalíranje]
    1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhalacija
    2. vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima pri kajenju
      2.1. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhalacija
ETIMOLOGIJA: ↑inhalirati
Celotno geslo eSSKJ
inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati]
    1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
    2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju
    3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in ‛v’ + hālāre ‛dihati’ - več ...
SSKJ²
inhalírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati: večina kadilcev inhalira
♦ med. zajemati v pljuča zdravilne hlape
Celotno geslo Sinonimni
inhalírati -am nedov. in dov.
kaj med. zajemati, zajeti v pljuča zdravilne hlape
SINONIMI:
SSKJ²
inspirácija -e ž (á)
1. ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar, navdih: črpati inspiracijo iz narave; dati, dobiti, iskati inspiracijo za kaj; pisati, slikati po inspiraciji, z inspiracijo; trenutna inspiracija; trenutki, vir inspiracije; odvisen od inspiracije / publ. sklep je bil sprejet po inspiraciji odbornikov na pobudo, pod vplivom
2. med. zajemanje zraka v pljuča pri dihanju; vdihavanje: inspiracija in ekspiracija
SSKJ²
izhrôpsti -hrôpem dov., izhrópel in izhrôpel izhrôpla (ó) ekspr.
1. hropeč reči, povedati: izhropel je nekaj nerazločnih besed
2. s hropenjem izčrpati: na dirki je izhropel pljuča
// umreti: mnogo ljudi je izhroplo pred njegovimi očmi
SSKJ²
izkričáti -ím dov. (á í)
1. kriče reči, povedati: izkričal je nekaj besed; najrajši bi izkričal, da je morilec on / ekspr. kolporter je izkričal naslove novic
2. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izkričati navdušenje, srečo / izkričati bolečino, trpljenje / pusti ga, da se izkriči
    izkričáti si ekspr.
    s kričanjem utruditi, pokvariti: izkričati si grlo, pljuča
Pravopis
izkričáti -ím dov.; drugo gl. kričati (á í) kaj ~ nekaj besed; poud. ~ navdušenje, srečo |silovito, brez pridržka izraziti|
izkričáti se -ím se (á í) poud. Pusti ga, naj se ~i |pove vse, kar ga teži, vznemirja|
izkričáti si -ím si (á í) poud. ~ ~ grlo, pljuča |okvariti s kričanjem|
SSKJ²
izpíhati -am dov., tudi izpihájte; tudi izpihála (í)
1. s pihanjem spraviti iz česa: izpihati kaj iz cevi / izpihati jajce / ekspr. skoraj bi si izpihala pljuča, tako je hitela
2. ekspr. s pihanjem izoblikovati, ustvariti: izpihati ton iz piščali
    izpíhati se 
    prenehati pihati: burja, veter se izpiha
    izpíhan -a -o:
    izpihano jajce; 
prim. spihati
SLA 1
jetra
Glej:
Celotno geslo Frazemi
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
SSKJ²
kavernózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kaverno: kavernozna pljuča / kavernozni rovi
♦ petr. kavernozna kamnina kamnina, ki ima veliko votlin
Pravopis
kavernózen -zna -o; bolj ~ (ọ̑) zdrav. ~a pljuča
kavernóznost -i ž, pojm. (ọ̑) zdrav.
Celotno geslo Sprotni
koléščkanje samostalnik srednjega spola
    ekspresivno vožnja z vozilom na nožni pogon, zlasti s kolesom 
SLA 1
koradela
SLA 1
koradelo
Celotno geslo Frazemi
kričáti Frazemi s sestavino kričáti:
kričáti iz pólnih pljúč, kričáti kàkor Číč, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kričáti kot črédnik, kričáti kot jésihar, kričáti kot obséden, kričáti kot sráka, kričáti na vsè gŕlo, kričáti na žíve in mŕtve
SSKJ²
légati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: vojaki so legali in vstajali; legati v posteljo; poleti rad lega v senco
// knjiž. hoditi spat: navajen je, da pozno lega / star. poleti so trudni legali spat
// knjiž. zbolevati, obolevati: ljudje so še vedno legali in celo umirali
2. knjiž. imeti spolne odnose: pijan je legal k njej
3. s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini: prah lega na travo ob cesti in jo duši
4. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, nastopati na površini: na dolino so začele legati dolge sence / megla je legala na jezero
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč lega (na pokrajino) / mir lega na zemljo; pren. čuden hlad mu lega v srce; težka mora lega na ljudi; na dušo mu legajo skrbi
5. knjiž., s prislovnim določilom postajati opazen, viden: na obraz ji lega rdečica
● knjiž. sonce je legalo k počitku zahajalo; knjiž. spanec ji lega na oči postaja zaspana; brezoseb., knjiž. lega jim na pljuča, zato kašljajo duši jih; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje
Pravopis
légati -am nedov. -ajóč, -áje; léganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) ~ v posteljo; neobč.: pozno ~ hoditi spat; Spanec ji ~a na oči postaja zaspana; brezos. ~a jim na pljuča, zato kašljajo duši jih
SLA 1
lungen
Število zadetkov: 200