Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
izpraševáti2 -újem tudi spraševáti -újem nedov. (á ȗ) odstranjevati prah iz česa: izpraševati obleko, preproge
SSKJ
izprašílen -lna -o prid. (ȋ) teh. s katerim se odstranjuje prah: izprašilni boben; izprašilna naprava
SSKJ
izprašíti -ím tudi sprašíti -ím dov., izprášil tudi sprášil (ī í) odstraniti prah iz česa: izprašiti obleko, preprogo; izprašiti in izkrtačiti naslonjače
● šalj. izprašiti komu hlače, zadnjico natepsti ga; ekspr. izprašil bo sinu lahkomiselnost iz glave s strogim ravnanjem bo dosegel, da sin ne bo več lahkomiseln
    izprašèn tudi sprašèn -êna -o: izprašena obleka, posteljnina; prim. sprašiti
SSKJ
izsesáti -ám [səs in ses] dov. (á ȃ) 
  1. 1. s sesanjem spraviti iz česa: izsesati kri iz rane; izsesati sok iz limone / izsesati prah; s črpalko izsesati zrak
  2. 2. s sesanjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: tele je dobro izsesalo vime; izsesati limono / izsesati rano / pajek izsesa svojo žrtev
    // ekspr. izčrpati, oslabiti: delo v rudniku ga je izsesalo; skrbi za otroke so ji izsesale zdravje
  3. 3. ekspr. izrabiti, izkoristiti: ta oderuh ga bo izsesal; delavce je izsesal do poslednje kaplje krvi
    ●     ekspr. ali naj podatke iz prsta izsesam si jih izmislim; ekspr. to je izsesal iz prsta to je izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
    izsesán -a -o: izsesan od trpljenja; izsesane prsi
SSKJ
izsesávati -am [səs in ses] nedov. (ȃ) 
  1. 1. s sesanjem spravljati iz česa: izsesavati kri iz rane; izsesavati prah; izsesavati zrak
  2. 2. s sesanjem čistiti: izsesavati oblazinjeno pohištvo
    // nav. ekspr. izčrpavati, slabiti: težko delo ga izsesava / bela omela izsesava gostitelja
  3. 3. ekspr. izrabljati, izkoriščati: oderuhi so izsesavali kmete
SSKJ
izsípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) s sipanjem spravljati iz česa: izsipati žito iz vreče / prašniki izsipajo cvetni prah
SSKJ
iztepáč -a m (á) loparju podobna (pletena) priprava za iztepanje: z iztepačem iztepsti prah iz obleke; z iztepačem udarjati po preprogi / plastični iztepač; iztepač iz trstike
SSKJ
iztépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepati prah iz obleke; iztepati s palico / iztepati odejo, preprogo
  2. 2. nav. ekspr. s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: iztepati otrokom trmo
    ●     šalj. iztepati komu hlače tepsti ga; prim. stepati
SSKJ
iztepávati -am tudi stepávati -am nedov. (ȃ) z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepavati prah iz preprog; iztepavati z iztepačem; redno čistijo in iztepavajo / iztepavati obleko, preproge; prim. stepavati
SSKJ
iztêpsti -têpem tudi stêpsti stêpem dov., iztépel iztêpla tudi stépel stêpla (é) 
  1. 1. z udarjanjem odstraniti iz česa: iztepsti prah iz obleke, preproge; iztepsti z iztepačem, s palico / iztepsti in izkrtačiti žimnice; z roko si je iztepel prašne hlače
  2. 2. nav. ekspr. s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: iztepsti otroku trmo; s korobačem je iztepel volom upornost
    ●     šalj. iztepsti komu hlače natepsti ga; ekspr., redko to žensko si moraš kar iz glave iztepsti pozabiti jo; prim. stepsti
SSKJ
iztrépati -am in strépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) z zamahovanjem, stresanjem odstranjevati iz česa: iztrepati prah iz obleke / stoji na balkonu in iztrepa rjuhe
SSKJ
iztrepávati -am nedov. (ȃ) z zamahovanjem, stresanjem odstranjevati iz česa: iztrepavati prah iz jopice / čebele so pred žreli iztrepavale soparico iz panjev
SSKJ
jedílen -lna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom
  2. 2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir; jedilna buča; jedilna čokolada čokolada za kuhanje; jedilno olje
    ♦     gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa
  3. 3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara; jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
    ●     ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi
SSKJ
jésti jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jéjo; jéj in jèj jéjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́) 
  1. 1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest; poklicati jest; začeti jesti; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh
    // jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta
    // v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa
    // rad bi kaj jedel
    ♦     gost. jesti po naročilu jedi po naročilu
    // nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj
  2. 2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano; v nekaterih deželah jedo celo mačke; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje
  3. 3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo; uši so začele jesti vrtnico / redko: rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša
    // ekspr., redko porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo
  4. 4. redko povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo
    // ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira
    ●     nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, v pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je
    jedóč -a -e redko: bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal
SSKJ
kakáv -a m (ȃ) 
  1. 1. rjav prah iz praženih semen kakavovca: dodati mleku kakav; potresti narastek s kakavom
    // pijača iz tega prahu: piti, skuhati kakav; vroč kakav / skodelica kakava
  2. 2. plodovi kakavovca: obiranje kakava / vreče s kakavom s semeni kakavovca
SSKJ
kakávov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kakav ali kakavovec: kakavovo seme; kakavova zrna / kakavov prah kakav; kakavovo maslo belo rumena snov, ki se uporablja v slaščičarstvu, kozmetiki in zdravilstvu
// kakavova potica
SSKJ
kôksov -a -o (ō) pridevnik od koks1: koksov prah
SSKJ
kómora -e ž (ọ̑) 
  1. 1. dobro zaprt prostor, navadno manjši: komora za raziskovanje; vodo izparivajo v posebnih komorah z znižanim tlakom / zdravnik je operiral v majhni komori / plinska komora plinska celica; sušilna komora za sušenje lesa, rud, perila
    // teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje komore / prah se izloča v prašnih komorah; mešalna komora prostor v strojni napravi, v katerem se mešata dva ali več plinov; zgorevalna komora prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin
  2. 2. žarg., voj. pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj; vod za oskrbo: komora je ostala v vasi; brigadna komora / premestili so ga v komoro
    ♦     navt. municijska komora prostor za municijo na vojni ladji; zgod. dvorna komora v stari Avstriji najvišji urad za državno finančno gospodarstvo
SSKJ
kosmíčiti -im nedov. (í ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. trgati na majhne kosme, nitke: kosmičiti vato
  2. 2. kem. izločati majhne delce iz koloidne raztopine ali prah iz plina v obliki kosmičev: kosmičiti vodo
    kosmíčiti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmiči
    // redko sprijemati se (v kepe): barva se kosmiči
SSKJ
kózmičen -čna -o prid. (ọ́) 
  1. 1. nanašajoč se na kozmos, vesoljski: breztežno stanje v kozmičnem prostoru / kozmični faktorji, zakoni / kozmični izstrelki; kozmične rakete / kozmični poleti / kozmična lirika; je pesnik kozmične poezije
    ♦     astr. kozmično leto čas, ki ga porabi Sonce, da napravi en obhod okoli središča našega zvezdnega sestava; fiz. kozmični žarki najmanjši delci snovi, ki prihajajo iz vesolja na zemljo; druga kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči kako telo, da lahko zapusti težnostno območje zemlje; prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo; kozmično obdobje razvojna doba zemlje pred nastankom prve trdne skorje; jur. kozmično pravo pravo o mednarodnih in meddržavnih odnosih v zvezi z dejavnostjo v vesolju
    // v zvezi kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: izstreliti kozmično ladjo; posadka kozmične ladje
  2. 2. publ., ekspr. zelo velik, ogromen: človekova oblast nad naravo je dosegla že kozmični obseg; kozmične razdalje, razsežnosti
Število zadetkov: 246