Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
cẹ́na, f. 1) der Preis; ceno povedati, den Preis angeben, za ceno se pogajati, handeln; tržna cena, der Marktpreis; zadnja cena, der letzte, genaueste Preis; posebna c., der Limito-Preis, DZ.; po ceni, wohlfeil; tudi: pri ceni, v ceno, C.; wohlfeil, Cig. (T.), LjZv.; v ceno prodajati, wohlfeil verkaufen, Goriš.; v slepo ceno, um einen Spottpreis, Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro ceno kupiti, wohlfeil kaufen, Dalm.; nam. v dobro ceno;) cena je poskočila, der Preis ist gestiegen; s ceno poskočiti, den Preis steigern; cena raste, der Preis steigt; ceno vzdigniti čemu, etwas vertheuern, Cig. (T.); ceno znižati, den Preis herabsetzen; s ceno odjenjati, den Kauf herabsetzen, Cig.; cena blaga jenjuje, pada, je jenjala, die Ware schlägt ab, ist in Abschlag gerathen, Cig.; po nobeni ceni, um keinen Preis, auf keinen Fall; — der Cours, Cig., DZ.; menična c., der Wechselcours, Cig.; — 2) = vrednost, der Wert; ta stvar nima nobene cene, nk.
Pleteršnik
cẹ́pljenəc, -nca, m. 1) = cepljenica, C., Z.; pri povijanju cepljenca se mora dobro gledati, da se cepič ne premakne, Pirc; — 2) der Geimpfte, Cig., Jan.
Pleteršnik
cę̑sək, -ska, m. 1) der Lichtspan, C., SlGor.; — 2) die Nagelwurzel, der Nietnagel, ("začesek pri nohtih") C.
Pleteršnik
cikȃłnik, m. "neka priprava v ribjo lov: na dolzem motvozu je po vrsti navezanih več trnkov z vado; nanj love sosebno ogorje", Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
címa 2., f. 1) das Kräuterich von Ackerpflanzen, Cig., C., M., Dol., BlKr.; — 2) odlomljena vejica, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — prim. lat. cima, it. le cime dell'erbe, Mik. (Et.).
Pleteršnik
cizẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sanft rauschend wehen: veter cizi, C.; — 2) sickern: vino cizi iz soda pri sklepih, jvzhŠt.; — prim. cuzeti.
Pleteršnik
cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. (LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.
Pleteršnik
cǫ̑kla, f. 1) der Holzschuh: v coklah hoditi; — 2) die Sandale, Kr.-Valj. (Rad); prim. cokol; — 3) der Radschuh, der Hemmschuh beim Wagen; s coklo zavreti; — 4) deščica pri kolovratu, na katero predica z nogo pritiska, Dol.; — 5) schwerfälliger Fußgänger, M.; — prim. it. zoccolo, der Holzschuh, srvn. zockel, Mik. (Et.).
Pleteršnik
čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
Pleteršnik
čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).
Pleteršnik
čȃtež, m. 1) nekak kratek pregelj, ki se rabi pri četveri, Kras; — 2) neki pogorski duh, vzhŠt.; prim. Pjk. (Črt. 32.).
Pleteršnik
čę̑ja, f. das Reinigen, die Säuberung, Jarn., Cig., Polj.; tudi pri živini je čeja prva stvar, Krn-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).
Pleteršnik
čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
Pleteršnik
četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
Pleteršnik
číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.
Pleteršnik
člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, (pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
Pleteršnik
čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.-C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.-Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 48
- Naslednja »
Število zadetkov: 941
Dostopnost