Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Pisna dvojnica: »repešaž« in »repasaž«

Zanima me, kako pravilno zapišemo besedo repesaž/repasaž.

Jezikovna
»Podvodni, povodni, vodni ... mož« – kako pisati in zakaj

Rada bi vprašala dve stvari, in sicer: Zakaj se podvodni mož piše z malo začetnico? Meni je bolj logično Podvodni mož.

Ali se aspirin piše z malo ali z veliko začetnico? Našla sem obe možnosti, ali sta obe pravilni?

Jezikovna
Poimenovanja živalskih vrst, samcev in samic

Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?

Jezikovna
Poimenovanje krajev v SV Sloveniji s končnico -ci

Ali je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?

Jezikovna
Pomen besede »sovjet«

Vljudno prosim za prevod – pomen besede sovjet.

Jezikovna
Pomen krajevnih imen »Tovsto«, »Tolsti Vrh« in praznika »svetoščeva/šentoščeva nedelja«

V okolici Celja je več zanimivih krajevnih imen: Tovsto, Tolsti Vrh. Kakšen je izvor in prvotni pomen teh imen? Davno ime za romarski shod na Svetini je svetoščeva nedelja, ali šentoščeva nedelja. Ima oboje isti pomen? Kakšnega?

Jezikovna
Pravila politične korektnosti

Zanima me, če obstaja kakršenkoli zakon, ki natančno določa meje politične korektnosti in (mogoče tudi s konkretnimi primeri) narekuje kako bi se dejansko moral posameznik ali posameznica izražati oz. kakšne izraze/besede bi moral izbirati, da se izogne sovražnemu govoru. Kar sem zasledila sama je zgolj to, da je sovražni govor prepovedan (brez nadaljnih konkretnih pojasnil in navodil oz. napotkov). V primeru, da takšen zakon ne obstaja, pa bi rada vedela če je na voljo mogoče kakšen priročnik oz. napotki, ki bi posamezniku ali posameznici ob prvem stiku s pojmom politična korektnost natančno opredelil in pojasnil načela/pravila izražanja, da bo tudi sam/a lahko politično korekten/a.

Jezikovna
Prevajanje občnih sestavin v imenih ruskih federalnih subjektov

Zanima me, kako bi bilo ustrezno sloveniti občni sestavini kraj (край) in oblast (область) v imenu subjektov Ruske federacije. V Slovarju slovenskih eksonimov sem našla poimenovanja za drugi dve skupini federalnih subjektov, namreč za republike in avtonomna okrožja, za subjekte, kot so Алтайский край (in še ostalih 8) ali pa Пензенская область (in še ostalih 45) pa ni nobenih informacij. Raziskovanje po spletnih in knjižnih virih je pokazalo, da so rabljeni različni izrazi in da ni ustaljene rabe. Za край sem našla naslednje variante: regija, kraj, krai, teritorij, okraj. Za область pa sem našla: pokrajina, oblast, območje, regija. Katero od teh različic bi priporočali, da se uporablja oziroma standardizira?

Jezikovna
Pridevnik iz imen karibskih otoških držav

Kako tvorimo pridevnik iz imen karibskih otoških držav Sveti Krištof ali Sveta Lucija. Konkretni primer je svetokrištofska ali svetolucijanska kreolščina, kar zveni dvomljivo. Po drugi strani kreolščina svetega Krištofa dobi čisto drug pomen.

Jezikovna
Pridevniška oblika: »začasen« ali »začasni« odklon?

V naslednjih primerih se pojavlja izraz začasen/začasni odklon in zanima me, ali mora biti pridevnik v nedoločni obliki, ali je ustrezna določna. Ali naj zvezo razumemo, kot da gre za odklon, ki je začasen (torej nedoločna oblika pridevnika), ali pa jo lahko razumemo, kot da gre za vrsto ukrepa, in je zato potrebna določna oblika (podobno kot pri zvezah začasni moratorij, pametni telefon ipd.)? Prosim za mnenje. Hvala vnaprej!

  • Država je zaprosila za začasen/začasni odklon v višini 0,5 % BDP od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja zaradi izvajanja večjih strukturnih reform s pozitivnim učinkom na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

  • Svet je 13. julija 2018 državi priporočil, naj v letu 2019 doseže svoj srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju odstopanj, povezanih z izvajanjem strukturnih reform, za katere je odobren začasen/začasni odklon.

Jezikovna
Pridevniška oblika priimka ob ženskem osebnem imenu

Zanima me sledeče: Katera oblika navajanja ženskega priimka za nazivom profesorica (oziroma za kratico prof.) je pravilnejša, prof. Berko ali prof. Berkova?

Jezikovna
»Purkinijeva« ali »Purkynějeva« vlakna?

Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?

Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?

Jezikovna
Raba izraza »operaterka teleprompterja«

Na koncu tv oddaje Panopticum s podnaslovom Pametni novi svet na TV SLO 1 je bila med naštetimi sodelavci pri oddaji navedena tudi teleprompter operaterka. Izraz sem srečala prvič. Poskusila sem poizvedeti v SSKJ. Kaže, da gre za nov izraz, neposredno povzet iz tujega – skoraj gotovo angleškega jezika. Mislim, da bi se na nacionalki morali potruditi, da bi našli ustrezno slovensko besedo. Sicer pa – ali obstaja? Teleprompter mi nič ne pove.

Jezikovna
Raba male oz. velike začetnice pri vrstnih in enakozvočnih lastnih imenih

Ali je prav, da organ podjetja poimenujemo Svet delavcev ali svet delavcev, Nadzorni svet ali nadzorni svet. Vem, da SP2001 v 102. členu pravi, da imena organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij (naveden je tudi Svet delavcev) pišemo z veliko začetnico. Hkrati pa 103. člen pravi, da pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot pišemo veliko začetnico samo, če gre za uradne naslove, če so v takih naslovih tudi imena samostojnih organizacij, ustanov ipd., kadar pa v govoru (?) in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico. Če se torej pravniki odločijo, da bodo v statutu nadzorni svet podjetja poimenovali Nadzorni svet XYpodjetja, je to ime nesamostojne organizacijske enote, kajne? Bi potem v besedilu tudi pisali z veliko, če prvič navedemo celotno ime, potem pa (v nadaljevanju) le Nadzorni svet? Ali pa morda lahko pišemo splošno poimenovanje, torej nadzorni svet? Sama mislim, da sta možni obe možnosti, odvisno od interpretacije in od poimenovanja tega organa -- vendar pa s takim odgovorom večina laikov ni ravno zadovoljna.

Jezikovna
Raba predloga: »v« ali »na« Slovenskem primorju

Vprašal bi, ali je bolj pravilno uporabiti na Slovenskem primorju ali v Slovenskem primorju. V pravopisu sem sicer zasledil, da se uporablja na, a na internetu sem opazil ogromno besedil, ki uporabljajo v.

Jezikovna
Raba predloga ob samostalniku »kras«

Kadar imamo v mislih kras kot značilno obliko apnenčastega sveta, kraški svet (torej kras z malo začetnico), je v povedih bolj pravilno rabiti besedno zvezo v krasu ali na krasu?

Jezikovna
Raba predlogov »na« in »v« ob samostalniku »razstavišče«

Postavlja se mi (nam) vprašanje o pravilni rabi predloga "na" oziroma v ob besedi razstavišče. konkretno ali je bolje na priznanih razstaviščih ali v priznanih razstaviščih.

Jezikovna
Raba pridevnikov »letno« in »poletno«

Že dolgo me moti uporaba pridevnika letno (letne gume, letno kopališče ...). Ni to prevzeto iz srbščine? Leto v slovenščini je vendar časovno obdobje in ne letni čas. Zakaj se torej ne uporablja pridevnik poletno?

Jezikovna
Raba velike in male začetnice: »Zemlja« ali »zemlja«?

Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.

Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.

Naj navedem nekaj primerov:

  • Ali bo človek zemljo/Zemljo popolnoma uničil?
  • Ali bo kdaj mir na zemlji/Zemlji?
  • Ris je bil označen za najbolj ogroženo vrsto mačk na zemlji/Zemlji.
  • Poleg onesnaževanja zemlje/Zemlje pa alarmantno narašča tudi izčrpavanje naravnih virov.
  • Ali si lahko predstavljate življenje na zemlji/Zemlji brez sončne svetlobe?
  • Pravi, da sem jaz njegov angel na zemlji/Zemlji, mama pa na nebu.
  • Ponoči je na nebu toliko zvezd kot na zemlji/Zemlji mravelj.
  • Zdi se, da danes noben kraj na zemlji/Zemlji ni več dovolj odročen ali izoliran, da bi se lahko skril pred Googlovimi kamerami.

Jezikovna
Razlaga imena »Uzmani«

Sem prebivalka (tudi rojena) vasi Uzmani, blizu Roba na Dolenjskem. Najbližji malo večji kraj je Rašica, oz. Velikolaška občina.

Zanima me ime kraja Uzmani. Zdaj, v teh časih, ko je svet tako na dlani prek računalnikov in ostalih mrež, ugotavljam, da sem bila rojena v turški vasi. Pri raziskovanju imena Uzman(i) vedno naletim na kraje in imena v turškem jeziku, v prevodu imenovan strokovnjak. Prosim vas za razlago in izvor imena moje rojstne vasi.

Število zadetkov: 98