Zadetki iskanja
Pleteršnik
slę́čati, -ím, vb. impf. hocken, lümmeln, lehnen, Z., Gor.; toliko da še oči odpira, pa le še sleči tam pri kvartah, Polj.; sleči pri njem in mu v usta gleda, Polj.; sloneti in slečati, Gor.
Pleteršnik
stájica, f. dem. staja; v uganki: Sladko zgovorna Stajica, Pa v nji so bela Jagnjeta, (= usta, zobje), Vod. (Pes.).
Pleteršnik
stísniti, -tȋsnem, vb. pf. 1) zusammendrücken, zusammenpressen; s. roko v pest, die Faust ballen; s. komu roko, jemandem die Hand drücken; comprimieren (phys.), Cig. (T.); fest zuschließen: s. zobe, usta; rep med noge s., den Schweif einziehen (n. pr. o psu ali pren.); rame s., die Achseln zucken, Cig.; s. koga (kaj) v kaj, jemanden (etwas) hineinzwängen, Cig., Jan.; s. se v kot, sich in den Winkel schmiegen; — hitro ga je stisnilo, der Tod hat ihn schnell dahingerafft, jvzhŠt.; — verengen, Cig.; s. se, sich verengen, Cig.; — beschränken, Cig.; — s. se, zusammenschrumpfen, Cig.; dan se je stisnil, Z.; — stisnjen, compendiös, Cig.; — gedrängt, Jan.; — stisniti, sich auskeilen (mont.), Cig.; rob stisne, Vod. (Izb. sp.); — 2) stisnjen, karg, geizig, knauserisch, Cig., C.; stisnjen lakomnik, Kast. (N. c.).
Pleteršnik
strȃn, -ȋ, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.-Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.-Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.
Pleteršnik
suhótən, -tna, adj. 1) etwas trocken, Mur., Jan.; suhotno vreme, trockene Witterung, C.; suhotna klet, SlGosp.-C.; suhotna usta imeti, lechzen, Cig.; — trocken (fig.): suhotno kaj reči, Zora; suhotna pravljica, Jurč.; — 2) mager: sivolas, suhoten mož, Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
šȋr, -ȋ, f. die Breite, Cig. (T.); te širi je moje polje, Z.; v šir, in die Breite; na šir usta odpreti, den Mund weit aufthun, LjZv.
Pleteršnik
širòk, -óka, adj. breit; široke ceste, hlače; široka usta; na dolgo in široko, weit u. breit; beseda znana široko mej Slovenci, Levst. (LjZv.); na dolgo in široko razkladati, weitläufig auseinandersetzen; — široka je, sie ist schwanger; — tudi šírok, -óka, jvzhŠt.; compar. širši, širji, tudi: širokejši, redkokedaj: širočji.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
šǫ́ba, f. 1) die Lefze, die Lippe, Cig., Jan., Mik., Štrek.; razpokane šobe imeti, Idrija; — 2) ein Mund mit dicken, aufgeworfenen Lippen, die Wurstlippen, ein schnauzenartiges Maul, das Dickmaul; šobo napeti, anfangen zu maulen, zu schmollen, zu protzen; tudi = usta na jok zbrati, Lašče-Erj. (Torb.); šobo drži, er protzt; = šobo nosi, Z.; = šobo dela, Gor.; — 3) die Mündung, der Schnabel eines Gefäßes, Gor., Ig (Dol.); latvica s šobo, Z.; — 4) der vorstehende Rand an den Schuhen, Cig.; — 5) das Glättholz, das Putzholz der Schuster, V.-Cig.; — = les, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa usnje, a vrhu usnja potezni jermen (kneftro), Lašče-Erj. (Torb.); — 6) das Handleder der Schuster, Z., vzhŠt.; — prim. čoba.
Pleteršnik
Pleteršnik
šǫ́biti se, -im se, vb. impf. die Lippen aufwerfen, M.; — = usta na jok zbirati, Rihenberk-Erj. (Torb.), Štrek.; — das Maul hängen, schmollen, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
tȓnkati, -am, vb. impf. (Schweinen) Ringe durch den Rüssel ziehen, ringeln, Cig.; — bom tvoje nosnice trnkal in tvoja usta brzdal, Jap. (Sv. p.).
Pleteršnik
ústa, n. pl. der Mund; za ena usta kruha, ein Mundvoll, ein Bissen Brot; — kruh, dober na usta, ein schmackhaftes Brot, Polj.; — na usta, mündlich, Z.; na vsa usta (govoriti, povedati, hvaliti), frei heraus, ohne Zurückhaltung; voznikom brusim naravnost, na vsa usta, gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, LjZv.; na prva u., in einem Athem, Zv.; medena usta, die Schmeichelzunge, Cig.; dokler prosi, zlata usta nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača = er sucht es mit Schmeicheleien u. vergilt es mit Grobheiten, Mur.; učiti se iz ust (= na izust), memorieren, Cig. (T.), Svet. (Rok.); vedeti iz ust vse sv. pismo, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
Pleteršnik
ȗstək, -tka, m. kolikor se edenkrat v usta dene, der Bissen, Cig.; ustka kruha mi ni dal, Rihenberk-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
Pleteršnik
və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 77
Dostopnost