Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
sprovêsti -vêdem dov., sprovêdel in sprovédel sprovêdla, stil. sprovèl sprovêla (é)
1. polit. žarg. uresničiti, izvesti2, izpolniti: sprovesti načrt / sprovesti uredbo v življenje
2. zastar. spremiti, popeljati: sprovesti goste v salon; sprovesti koga na sprehod
    sprovedèn -êna -o:
    polit. žarg. ideja, sprovedena v življenje
SSKJ²
trialízem -zma m (ī)
zgod., do 1918 ideja o razdelitvi avstroogrske monarhije v tri državne enote: odklanjati, zagovarjati trializem / prizadevanje za dosego trializma
♦ pravn. trializem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni, varstvene in vzgojne ukrepe
SSKJ²
učlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž.
1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika; učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se učlovečiti
2. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečiti: kultura učloveči človeka
3. prikazati kako lastnost, kak pojav v veliki meri v določenem človeku: pisatelj je v glavnem junaku učlovečil etično načelo
    učlovéčiti se 
    pojaviti se v človeški podobi: verjel je, da se dekličin duh v pomladnih nočeh učloveči
    ♦     rel. Kristus se je učlovečil
    učlovéčen -a -o:
    v glavni osebi romana je učlovečena narodna ideja; stal je pred njim kot učlovečeno zdravje
SSKJ²
uporabljív -a -o prid. (ī í)
ki se da koristno uporabiti, porabiti; uporaben: uporabljivi odpadki / uporabljiva ideja; uporabljiva gesla
// ki ima potrebne lastnosti za kak namen: praktično uporabljiv stroj; uporabljiva embalaža / knjiž. bil je aktiven in zelo uporabljiv primeren za opravljanje različnih del, funkcij / knjiž. tak pouk je za prizadete otroke malo uporabljiv primeren
// ki se da izkoriščati: uporabljive zaloge premoga
SSKJ²
usmerjeválec -lca [usmerjevau̯ca in usmerjevalca] m (ȃ)
1. kdor kaj usmerja: več let je bil usmerjevalec prometa na križiščih / časnikar je usmerjevalec javnega mnenja / duhovni, idejni, umetniški usmerjevalec / usmerjevalec pogovora
♦ ptt poštni delavec, ki razvršča poštne pošiljke po poštnih centrih, naslovnih poštah
2. kar kaj usmerja: likovna vzgoja je pomemben usmerjevalec pri oblikovanju človekove osebnosti; ta ideja naj bi bila usmerjevalec kritike
3. naprava, priprava, ki kaj usmerja: avtomatski usmerjevalec; usmerjevalec niti pri šivalnem stroju
SSKJ²
utopízem -zma m (ī)
1. miselnost, nazor, ki ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: pri našem delu nas ne vodi utopizem; boj znanosti proti utopizmu / vdajati se utopizmu / ekspr. ta ideja je navaden utopizem
2. knjiž. utopični socializem: postal je privrženec utopizma
SSKJ²
vèlenémški -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
zgod., v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Nemcev: velenemška organizacija / velenemška ideja
SSKJ²
visokoméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž.
1. domišljav, prevzeten: visokomeren človek / visokomeren odnos do ljudi
2. vzvišen, nevsakdanji: visokomerna ideja; visokomerna pesniška izpoved
    visokomérno prisl.:
    visokomerno se vesti
SSKJ²
vrhôven -vna -o prid. (ō)
1. ki je v razvrstitvi glede na oblast, pooblastila na najvišjem mestu: vrhovni organ državne oblasti; vrhovno vodstvo upora / vrhovni komandant; vrhovni poglavar Katoliške cerkve papež; ukaz vrhovnega poveljstva / v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik
// glede na hierarhično stopnjo najvišji: imeti vrhovno oblast; vrhovno nadzorstvo / vrhovna ideja
2. zastar. vrhnji: vrhovna oblačila / vrhovne veje vršne
♦ pravn. vrhovno sodišče sodišče najvišje stopnje v republiki ali državi, ki odloča o sodbah nižjih sodišč; voj. vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije
SSKJ²
vsadíti -ím dov., vsádil (ī í)
1. dati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: vsaditi češnjo; vsaditi krompir; vsejati in vsaditi
2. dati, namestiti trdno, za trajno v kaj: vsaditi ključavnico v vrata; vsaditi nov zob v grablje / vsaditi preklo v zemljo
3. dati lopar z oblikovanim testom v peč in ga s hitrim potegom spraviti z loparja: vsaditi kruh, potico / vsaditi v peč
4. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj globlje, trajneje ustali v čem, poveže s čim: znal je vsaditi ljubezen in poštenje v srca svojih otrok; vsaditi novo vizijo v človeka
♦ čeb. vsaditi roj dati roj v panj; med. vsaditi vnesti tujo, navadno umetno snov v telo
    vsadíti se ekspr.
    globlje, trajneje ustaliti se v čem, povezati se s čim: ideja, misel se mu je vsadila v glavo; ljubosumnost se ji je vsadila v srce
    ●     ekspr. vsadila se mu je v dušo, srce trajno si jo je zapomnil; trajno jo je vzljubil; star. vsadi se v vsakega vtakne se, obregne se
    vsajèn -êna -o:
    vsajen kruh; krompir je vsajen; rezilo je vsajeno v ročaj
    ●     ima globoko vsajene oči globoko ležeče, udrte
SSKJ²
vsèslovánstvo -a s (ȅ-ȃ)
ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov: romantično vseslovanstvo
SSKJ²
vsèzdružujóč tudi vsèzdružujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́)
knjiž. ki vse združuje, povezuje: vsezdružujoča ideja; vsezdružujoča moč ljubezni
SSKJ²
zavéznik -a m (ẹ̑)
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje: on je moj sorodnik in zaveznik; biti si zaveznik s kom / biti zaveznik otrok, zatiranih / delavstvo, mesto je naš zaveznik; ta ideja je postala njihov zaveznik / idejni, politični, vojaški zaveznik; zaveznik v vojni
// nav. mn., med drugo svetovno vojno Združene države Amerike, Velika Britanija in druge demokratične države, združene v politično-vojaški zvezi proti Nemčiji, Italiji, Japonski: zavezniki so priznali partizane in jih podpirali; letala zaveznikov so bombardirala Nemčijo / zavezniki so se izkrcali na Siciliji / zahodni zavezniki
2. kar zaradi svojih lastnosti, značilnosti koga podpira, mu pomaga pri njegovih prizadevanjih: sneg in mraz sta bila zaveznika umikajoče se ruske vojske
SSKJ²
zbliževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: poklic zbližuje ljudi; skupna ideja je zbliževala delavce in kmete; na srečanjih se mladi zbližujejo / duhovno, kulturno se zbliževati
2. povzročati, da postaja kaj vedno bolj podobno: zbliževati mnenja; jezikovno se zbliževati / skrajnosti se počasi zbližujejo
SSKJ²
združeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu
// delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v snope; združevati konce vrvi z vozli
// delati, povzročati, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združevati samce in samice / spolno združevati
2. delati, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združevati občine / združevati njive in travnike / združevati besede v stavke / združevati ovce v trope
// delati, da kaj postane sestavni del večje enote: združevati samostojne delavnice z osrednjim obratom / dogovor združuje države v gospodarsko skupnost
3. delati iz več delov, enot novo enoto, celoto: združevati člene pravilnika, ki se preveč ponavljajo
4. biti, nahajati se med čim in to povezovati: stavbi združuje pokrit hodnik; ceste in proge združujejo pokrajine in naselja
5. biti skupen vsem delom kake celote: združuje jih jezik; pesmi združuje ista tematika
// notranje, čustveno povezovati: ta ideja ljudi združuje; skupno trpljenje najbolj združuje / skrb za otroke združuje starše in učitelje
6. imeti kaj kot svoj sestavni del: društvo je združevalo napredne dijake / ta del motorja združuje najvažnejše dele
7. delati, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občne zbore združujejo z zabavami / združevati prijetno s koristnim
8. imeti, vsebovati obenem: kritika mora združevati pravičnost in ostrino / združeval je lepoto in duhovitost; v svojem značaju združuje plemenite lastnosti
● država v svojih mejah združuje različne narode v državi so, živijo; publ. sindikat združuje nekaj tisoč članov ima; ekspr. kako združuje poklic igralca s tako brezčutnostjo kako je kot igralec lahko tako brezčuten
♦ čeb. združevati čebelje družine; pravn. združevati delo v socializmu vzpostavljati razmerja v delovnem procesu
    združeváti se 
    1. postajati sestavni del večje enote: predmestna naselja se združujejo z mestom
    // prihajati prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se kabla združujeta / v daljavi se nebo združuje z morjem
    2. iz dveh ali več samostojnih enot nastajati nova, večja enota: podjetji se združujeta / glasovi so se združevali v melodijo
    3. začenjati delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: kmetje se združujejo z delavci; gospodarsko, poslovno, strokovno se združevati / politično se združevati v stranke
    4. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ti dve pasmi se ne združujeta / spolno, telesno se združevati
    združujóč -a -e:
    združujoč se v društva, ohranjati ljudske običaje; v jate združujoči se ptiči; združujoče lastnosti
SSKJ²
životvóren -rna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki povzroča, omogoča, da je kaj živo: životvorno sonce / životvoren nauk; životvorna ideja / životvoren optimizem; životvorna moč
Število zadetkov: 76