Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
lenívec lenívca samostalnik moškega spola [lenívəc]
    1. sesalec z manjšo glavo in dolgimi kremplji, ki se giblje zelo počasi, živeč v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Bradypus, Choloepus
    2. ekspresivno len, počasen, neaktiven človek
STALNE ZVEZE: dvoprsti lenivec, orjaški lenivec, triprsti lenivec
ETIMOLOGIJA: iz leniv iz ↑len
Celotno geslo eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Celotno geslo eSSKJ
maréla maréle samostalnik ženskega spola [maréla]
    1. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik
    2. neformalno užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, dežnikarica, iz biologije orjaški dežnik
      2.1. neformalno ta goba kot hrana, jed
    3. neformalno kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: dežnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek bav. nem. Ombrell) iz it. ombrello ‛dežnik, sončnik’, prvotno le ‛sončnik’, iz ombra ‛senca’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
medíti medím nedovršni glagol [medíti]
    1. izločati snov, iz katere čebele delajo med
    2. v obliki mediti se z zorenjem dosegati želeno mehkost, sladkost
    3. ekspresivno delati, da kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno
    4. v obliki mediti se, ekspresivno s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postajati bolj kakovosten
      4.1. v obliki mediti se, ekspresivno čakati na dopolnitev, izpopolnitev, nadaljnjo obravnavo
    5. v obliki mediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno cediti
FRAZEOLOGIJA: Naj medi!
ETIMOLOGIJA: ↑med
Celotno geslo eSSKJ
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]
    1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
      1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
    2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: ↑mijav
Celotno geslo eSSKJ
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica]
    1. strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica
    2. navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita
STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑muha - več ...
Celotno geslo eSSKJ
nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: skodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
    2. v obliki nakodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: skodrati
      2.1. v obliki nakodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
Celotno geslo eSSKJ
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
Celotno geslo eSSKJ
odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti]
    1. odliti počasi in navadno v manjših količinah
      1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
    2. v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah
      2.1. v obliki odcediti se s takim odtekanjem postati suh
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]
    1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
    2. odzvati se na klic, poziv
    3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
    5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
Celotno geslo eSSKJ
oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]
    1. oddajati glas, zvok
      1.1. oddajati značilen, prepoznaven živalski glas
    2. odzivati se na klic, poziv
    3. javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi
    5. dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se
Celotno geslo eSSKJ
òh in ôh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
    3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
Celotno geslo eSSKJ
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]
    1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
    2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
    3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
    4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom
      4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
òps medmet
    1. izraža, da govorec obžaluje svojo napako, nehoteno dejanje
      1.1. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, nevšečnost
    2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
    3. uporablja se, ko govorec želi koga ustaviti, upočasniti, opozoriti pred nepremišljenim, prenagljenim dejanjem, sklepanjem
      3.1. izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel, skuša ustaviti njegovo govorjenje
    4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑opa pod vplivom ↑ups
Celotno geslo eSSKJ
ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo] FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: ↑osel
Celotno geslo eSSKJ
ostrígar ostrígarja samostalnik moškega spola [ostrígar]
    1. gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; primerjaj lat. Pleurotus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: bukov ostrigar
ETIMOLOGIJA: ↑ostriga
Celotno geslo eSSKJ
parodírati parodíram nedovršni in dovršni glagol [parodírati]
    1. na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnemati drugo, navadno znano, pomembno umetniško delo, žanr
      1.1. na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnemati pojave v družbi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. parodieren iz frc. parodier, glej ↑parodija
Celotno geslo eSSKJ
pasterizírati pasterizíram nedovršni in dovršni glagol [pasterizírati]
    s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C uničevati mikroorganizme v živilu z namenom zagotavljanja njegove obstojnosti, varne uporabe
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. pasteurisieren) iz frc. pasteuriser, po francoskem biologu in kemiku Louisu Pasteurju (1822–1895), iznajditelju tega postopka - več ...
Število zadetkov: 120