Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

črníca črníce samostalnik ženskega spola [čərníca]
    1. rodovitna šotna zemlja črnkaste, temne barve
    2. oljka s črnkastimi, temnimi plodovi, po izvoru iz Istre
      2.1. plodovi te oljke
      2.2. olje iz plodov te oljke
    3. modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca
    4. iz zoologije nestrupena kača z vitkim telesom črnkaste, temne barve; primerjaj lat. Coluber viridiflavus
    5. neformalno, koroško borovnica
STALNE ZVEZE: čopasta črnica
ETIMOLOGIJA: črn
čudáški čudáška čudáško pridevnik [čudáški]
    1. ki se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisuje
      1.1. ki kaže, izraža tako različnost
    2. ki se zelo razlikuje od običajnega, znanega
ETIMOLOGIJA: čudak
čudáško prislov [čudáško]
    1. takó, da se kaže, izraža različnost v nazoru, vedenju, videzu
    2. takó, da se zelo razlikuje od običajnega, znanega
ETIMOLOGIJA: čudaški
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən]
    1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
    2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje
      2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
    3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
    4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
dcl simbolETIMOLOGIJA: krajšava za deciliter
debílnost debílnosti samostalnik ženskega spola [debílnost]
    1. slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilizem
      1.1. slabšalno kar kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja; SINONIMI: slabšalno debilizem
      1.2. slabšalno lastnost česa, da kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja
ETIMOLOGIJA: debilen
disleksíja disleksíje samostalnik ženskega spola [disleksíja]
    motnja usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dyslexie, iz gr. dys.. ‛slab’ + gr. léksis ‛beseda, izraz’, iz légō ‛govorim, rečem’
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: dresirati
dvóje dvóje in dvójih ločilni števnik [dvóje]
    1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
      1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
      1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
      1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
ETIMOLOGIJA: dvoj
dvójnica dvójnice samostalnik ženskega spola [dvójnica]
    1. ženska, ki je drugi ženski zelo podobna, zlasti po videzu
      1.1. ženska, ki nadomešča igralko v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
      1.2. lutka, figura, ki upodablja kako žensko
    2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnik
    3. iz jezikoslovja vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede
    4. navadno v množini, iz etnologije piščal iz enega kosa lesa z dvojno cevjo
ETIMOLOGIJA: dvojen
éncijan éncijana tudi enciján encijána samostalnik moškega spola [éncijan] tudi [enciján]
    1. gorska rastlina z usnjatimi suličastimi listi in modrimi, navzgor obrnjenimi trobentastimi cvetovi; primerjaj lat. Gentiana clusii; SINONIMI: veliki encijan
    2. gorska zdravilna rastlina z votlim steblom, velikimi rjavo zelenimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Gentiana lutea; SINONIMI: rumeni encijan
      2.1. zdravilni pripravek iz korenin te rastline
      2.2. žganje, v katerem so namočene korenine te rastline
STALNE ZVEZE: rumeni encijan, veliki encijan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Enzian, stvnem. enciān in lat. gentiāna iz gr. gentianḗ, nejasnega izvora - več ...
fókstrot fókstrota samostalnik moškega spola [fókstrọt]
    1. počasnejši družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike
      1.1. skladba za ta ples
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. foxtrot, iz fox ‛lisica’ + trot ‛drnec, dir’
fŕr medmet
    1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvoke pri frfotanju, plapolanju, hitrem premikanju skozi zrak
      1.1. z večkrat ponovljeno črko r ponazarja hitro gibanje, premikanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvoke ob frfotanju ptičjih kril
gálij gálija samostalnik moškega spola [gáli]
    mehka, lahko taljiva kovina srebrne barve, kemijski element; simbol: Ga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gallium, angl., frc. gallium iz nlat. gallium, po antičnem imenu Galija za območje sodobne Francije
gamáša gamáše samostalnik ženskega spola [gamáša]
    1. navadno v množini pripomoček, ki se namesti čez čevelj, navadno tudi spodnji del hlačnice, in ščiti noge pred mrazom, snegom, vlago
      1.1. navadno v množini takemu pripomočku podobno oblačilo, zlasti kot modni dodatek
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gamasche in star. frc. gamache iz špan. guademecí ‛vrsta usnja’, kar je prevzeto iz arab. ġ̣adāmasī, dobesedno ‛(usnje) iz mesta Gadames (v Libiji)’ - več ...
gazéla1 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla]
    1. vitek, hiter kopitar z votlimi koničastimi rogovi, rjavkastim hrbtom in belim trebuhom, ki živi v Afriki in Aziji; primerjaj lat. Gazella
    2. ekspresivno vitka, visoka, privlačna ženska
    3. ekspresivno hitro rastoče, uspešno podjetje
STALNE ZVEZE: skokonoga gazela, thomsonova gazela, Thomsonova gazela
FRAZEOLOGIJA: teči kot gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gazelle, frc. gazelle in špan. gacela iz arab. g̣azāla - več ...
gin gina; in džín1 samostalnik moškega spola [džín]
    1. žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zelišč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. gin, srajšano iz genever ‛nizozemski gin’, prevzeto prek niz. genever iz stfrc. genevre ‛brin’ < vulglat. *ieniperus (lat. iūniperus) - več ...
gírica gírice samostalnik ženskega spola [gírica]
    1. zelo majhna morska riba s srebrnkastimi, po hrbtu in zgornjem delu boka temnejšimi luskami; primerjaj lat. Centracanthidae
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. gȉrica in dalmat. roman. iz lat. gerrēs, girrēs ‛vrsta manjše in malo cenjene morske ribe’ - več ...
Število zadetkov: 258