Zadetki iskanja
Pleteršnik
kòt, conj. = kakor, wie, Mur., Gor.; belo kot sneg, Met.; kot bi, gleichwie, wenn, Jan.; — = ko, als (za komparativom), C., Cig., Jan., Gor.; — als (in der Eigenschaft): jaz, kot oče tvoj, nk.; — iz: koti = kakoti (prim. kakti), Mik.
Pleteršnik
kŕstən, -stna, adj. Tauf-; krstno ime, der Taufname; krstni list, der Taufschein; krstni oče, der Taufpathe, Cig.
Pleteršnik
krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
Svetokriški
Laban -a m osebno lastno ime Laban: golufni kakor Laban im. ed. ǀ laban im. ed. je bil faratal Iacoba ǀ veliku zhaſſa je Jacob Labanu daj. ed. shlushil ǀ n'hozhe vezh per ſvojmu Taſtu labanu daj. ed. prebivat Labán, Rebekin brat in Rahelin oče (SP 1 Mz 24,29)
Pleteršnik
ládati 1., -am, vb. impf. = vladati, Mur., Dalm., vzhŠt.; oče sina ne more ladati (meistern), vzhŠt.; — besitzen, C.; — l. se, sich betragen, vzhŠt.
Pleteršnik
lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.-Mur., Cig., Jan., Npr.-Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.-C., Motnik (Št.)-Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.-C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
Prekmurski
màti mátere ž
1. mati: Mater Mati KMS 1780, A9; Mati Anya KM 1790, 95; ali ſze pak Otecz ino Mati zcſéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; prva mati Ejva KŠ 1754, 96; zarocsena mati nyegova Mária KŠ 1771, 5; ni Mati, ni drüga nikakse féle 'slájhta SIZ 1807, 4; Edna mati je ednoga máloga sziná méla KAJ 1870, 8; Mati sze trüdila AI 1875, kaz. br. 7; oča ino mati BJ 1886, 9; na prſzaj materé moje le'zao KŠ 1754, 242; ocsé ſzvojega i materé ſzvoje KŠ 1771, 50; pod nyim kejp precsiszte Materé bo'se KOJ 1845, 6; Ednoga očé i edne materé deca BJ 1886, 9; ki hüdougucsi Ocsi, ali materi KŠ 1771, 50; Bledoj materi dobra pecsénya bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7; Szvojoj materi je pa nejvüpao ovaditi BJ 1886, 9; Poſtü Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega i mater tvoio ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega, i mati tvojo SM 1747, 45; Oczo ino mater ti vſzigdár rad postüi SM 1747, 88; vzemi to dejte i mater nyegovo KŠ 1771, 8; Kaj Bog nyô odlocsi, I za mater zvoli BRM 1823, 10; najsli ſzo tó dejte zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; Sto ſzo Otsevje i Matere vu ſzveczkoj ſztávi KŠ 1754, 30; pren. Greihov mati gyjzdoſzt SM 1747, 77; Tejlo pa nyegovo materi zemli SŠ 1796, 6
2. v zvezi Mati Cerkev Cerkev: ſzkoj ſze pozna ta Vidoucsa ſz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; i ſzvéta Mati Czérkev, pred náſz dála KMK 1780, 4; liki je ſzvéta Mati-Czérkev Kriſztus Jeſussi podlo'sna SIZ 1807, 1807, 10; kotera je od ſzvéte Matere czirkvi noter vzéta TF 1715, 20; Od szvéte Matere Czérkvi KŠ 1754, 129; Deſzétere zapouvidi i Sz. Materé Czerkvi petére zapouvidi KMK 1780, 6; vu ſzvétoi Materi Czirkvi delajo TF 1715, 35; ſze naj tak ponása praj k-'seni ſzvojoj, liki Kriſztus Jeſus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; vörjem jedno ſzvéto Mater Czirkev kerſchánſzko TF 1715, 23; vöriem iedino ſzvéto mater Czirkev kershánszko ABC 1725, A5a; po steroi ſzvéto Mater Czirkev plánta SM 1747, 35; naj mater czérkev na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Vörjem Szvéto krſztsánſzko Mater Vzérkev KMK 1780, 7; Jeru'zálem, znamenüje ſz. Mater czérkev BKM 1789, 7
1. mati: Mater Mati KMS 1780, A9; Mati Anya KM 1790, 95; ali ſze pak Otecz ino Mati zcſéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; prva mati Ejva KŠ 1754, 96; zarocsena mati nyegova Mária KŠ 1771, 5; ni Mati, ni drüga nikakse féle 'slájhta SIZ 1807, 4; Edna mati je ednoga máloga sziná méla KAJ 1870, 8; Mati sze trüdila AI 1875, kaz. br. 7; oča ino mati BJ 1886, 9; na prſzaj materé moje le'zao KŠ 1754, 242; ocsé ſzvojega i materé ſzvoje KŠ 1771, 50; pod nyim kejp precsiszte Materé bo'se KOJ 1845, 6; Ednoga očé i edne materé deca BJ 1886, 9; ki hüdougucsi Ocsi, ali materi KŠ 1771, 50; Bledoj materi dobra pecsénya bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7; Szvojoj materi je pa nejvüpao ovaditi BJ 1886, 9; Poſtü Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega i mater tvoio ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega, i mati tvojo SM 1747, 45; Oczo ino mater ti vſzigdár rad postüi SM 1747, 88; vzemi to dejte i mater nyegovo KŠ 1771, 8; Kaj Bog nyô odlocsi, I za mater zvoli BRM 1823, 10; najsli ſzo tó dejte zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; Sto ſzo Otsevje i Matere vu ſzveczkoj ſztávi KŠ 1754, 30; pren. Greihov mati gyjzdoſzt SM 1747, 77; Tejlo pa nyegovo materi zemli SŠ 1796, 6
2. v zvezi Mati Cerkev Cerkev: ſzkoj ſze pozna ta Vidoucsa ſz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; i ſzvéta Mati Czérkev, pred náſz dála KMK 1780, 4; liki je ſzvéta Mati-Czérkev Kriſztus Jeſussi podlo'sna SIZ 1807, 1807, 10; kotera je od ſzvéte Matere czirkvi noter vzéta TF 1715, 20; Od szvéte Matere Czérkvi KŠ 1754, 129; Deſzétere zapouvidi i Sz. Materé Czerkvi petére zapouvidi KMK 1780, 6; vu ſzvétoi Materi Czirkvi delajo TF 1715, 35; ſze naj tak ponása praj k-'seni ſzvojoj, liki Kriſztus Jeſus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; vörjem jedno ſzvéto Mater Czirkev kerſchánſzko TF 1715, 23; vöriem iedino ſzvéto mater Czirkev kershánszko ABC 1725, A5a; po steroi ſzvéto Mater Czirkev plánta SM 1747, 35; naj mater czérkev na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Vörjem Szvéto krſztsánſzko Mater Vzérkev KMK 1780, 7; Jeru'zálem, znamenüje ſz. Mater czérkev BKM 1789, 7
Pleteršnik
Pleteršnik
možíti, -ím, vb. impf. verheiraten, mit der Verheiratung beschäftigt sein: oče moži hčer; petica moži, Npreg.-Jan. (Slovn.); m. se, daran sein, zu heiraten; heiraten (vom Weibe).
Pleteršnik
namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.-Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.
Pleteršnik
natę́gniti, -nem, vb. pf. 1) anziehen, spannen; n. vrv; strecken: n. roke, sich zur Arbeit anschicken, C.; — durch Anziehen dehnen: n. nogavico, usnje; n. življenje, das Leben verlängern, Cig.; — n. komu ušesa, jemanden bei den Ohren nehmen; — 2) genug zukommen lassen: človek mu ne more nategniti, man kann ihm nie genug geben, er ist ein Nimmersatt, Cig.; oče mu vsega nategne, kar si izmisli, Polj.; požrešnemu človeku ni moči n., einen unersättlichen Menschen kann man nicht befriedigen, Z.; — 3) vino nategne, der Wein wird trübe, M.; der Wein ändert seine Farbe, GBrda; — smradu n., zu stinken anfangen, Vod. (Izb. sp.); — 4) dile nategnejo (od mokrote), die Bretter dehnen sich (infolge der Feuchtigkeit) aus, Dol.; — 5) n. koso, = nabrusiti, Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.-C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.-C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.-Valj. (Rad); iz nebes priti.
Svetokriški
Nisenus -na m osebno lastno ime Niški, tj. iz Nise: kakor je samerkal S. Grogor Niſſenus im. ed. m ǀ Kateriga huali Euſebius Niſsenus im. ed. ǀ Kakor pravi Gregorius Nijſsenus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Gregorius Neſſenus im. ed. ǀ berem od S. Grogoria Niſſena rod. ed. m 1. Sv. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, gr. teolog, govornik in pesnik 2. → Evzebius 3. Priimek izvira iz imena kapadokijskega mesta Nísa, lat. Nyssa.
Svetokriški
Obed m osebno lastno ime Obed: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Obed im. ed., Ieſse, David, ſalamon (II, 49) Obéd, Jesejev oče in Davidov stari oče (SP Rut 4,22)
Pleteršnik
oblẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) umkriechen, umschleichen; stari oče je polje oblezel, Z.; — 2) bekriechen, beschleichen, Mur., Cig.
Pleteršnik
obžalováti, -ȗjem, I. vb. impf. betrauern, bedauern; o. grehe, bereuen; — II. vb. pf. obžálovati, die Trauer beenden: oče, vsaj toliko počakajmo, da obžálujemo po materi, LjZv.
Pleteršnik
óča, m. = oče; gen. óče, Gor.; očę̑, Mik., Notr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; nemam ne oče ne matere, vzhŠt.; v časti oče nebeskega, Npes.-Pjk. (Črt.); dat. óči, Mik., Notr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; óču, Trub.-Mik., Npes. (Goriš.)-LjZv.; acc. óčo, Trub.-Mik.; očę̑, Mik., Notr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; loc. óči, Mik., Notr.-Valj. (Rad); kar dobiš po oči, varuj po dnevi in po noči, Npreg.-Notr.; instr. z óčo, Mik.; z očę́m, Notr.-Valj. (Rad); pl. nom. očę̑vi, Stapl.-Mik.; očę̑ve, ogr.-Mik.; gen. očę́v, dat. očę̑vom i. t. d., ogr.-Mik.; — (ocja, Ben.-Kl.); óča, gen. očę́ta i. t. d., vsi pisatelji 15. in 16. stoletja (prim. Oblak Let. 1891, 82.), jvzhŠt. i. dr.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
oča -a m oče: Dauid pak kakor en vſmileni Ozha im. ed. sapovej ſuojm ſlushabnikom ǀ Moli uni, ter pravi: ozha im. ed. nash, alivener Boga ne lubi ǀ ò moj lubi zartani ozha im. ed., vij bi ga prezei od vaſs ſunili ǀ Moj S: Ozha im. ed. Francisk je veni veliki, bolezhini ſe nashal ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha +im. ed. m ǀ en ozhaje im. ed.+ bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga k'Iogrom ǀ raunu Kakor ſim bil jest s'mojm ozham or. ed. sturil, taku ſe meni sdaj pourazha V stranskih oblikah se razen v zapisu ozham (I/2, 113) uporablja osnova očet-; → oče.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 118
Dostopnost