potém1 in potèm prisl. (ẹ̑; ȅ) I. 1. izraža, da se dejanje zgodia) po krajšem ali daljšem presledku: kaj sta se potem pogovarjala, pa res ne vem;
to ti bom že potem povedal;
zdaj nimam časa, pridi potem;
potem se več let nista srečala / dan potem je zbolel; kmalu potem je odšel; malo potem sem ga srečal na postaji / nesporazumov je bilo dosti prej in potem b) po predhodnem dejanju: šel je v službo, pa se je kmalu potem vrnil / domov je prišel šele potem, ko se je zmračilo 2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: ljudje niso znali brati, kaj so jim potem pomagale knjige in časopisi;
vse se draži, kako naj potem človek kaj privarčuje 3. pog., z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje pa je potem;
kaj pa si potem;
dobro, naj potem jaz vse naredim / elipt.: in kaj potem; pa kaj potem; pa potem 4. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemua) v času: premisli, potem govori;
najprej je obljubljal, potem pa se je premislil;
prej je bil kmet, potem pa je študiral;
sprva je pela po tiho, potem pa čedalje glasneje b) v kraju: sprevod je šel čez most, potem pa na levo;
do Logatca se pelješ z vlakom, potem pa z avtobusom II. v vezniški rabi 1. pri naštevanju za izražanje obstajanja česa poleg že povedanega: jedli so juho, potem pečenko, nazadnje potico;
cveti vseh barv: škrlatno rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov / ekspr. on je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek // navadno okrepljen za dodajanje: v sobi visi bratova slika, potem še očetova in materina; mož je že star, potem tudi malo naglušen 2. za izražanjea) vzročno-posledičnega razmerja: kupcev je malo. Potem bo sejem slab b) vzročno-sklepalnega razmerja: no, tudi vidva sta prišla, potem nas je že deset c) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če si moker, potem se preobleci;
če je to res, potem bo hudo;
če nima prič, (potem) bo imel veliko sitnosti / plačaj, potem te ne bomo tožili / ekspr. kaj potem, če ni bogata, da je le pridna // v členkovni rabi za izražanje nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, potem pa ne vem, če je res; in potem se še najdejo ljudje, ki ga zagovarjajo 3. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi potem ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč;
potem ko bo nehal brati, ga pokliči / privezali so ga na kol, potem ko so ga skoraj do golega slekli; prim. ta1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.