Zadetki iskanja
Vorenc
grob m, F19, aetas acta, vel exacta, tá preideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob lety; bustum, en grob, ali truga; capularis, ſtariz, motoren, kateri vus v'grób viſſi; cenotaphium, en zhaſtni praṡin ṡmiſlen grob, ali enu ṡnaminîe eniga groba; conchilium, tudi en grób; conditivum, grob; conditorium, en grób, ṡkramba; crypta, -ae, en grob, ṡherh; epitaphium, piſmu na grobi, ali verhu groba; heroum, heroi, en grob ſturjen h'zhaſti ene ṡhlahtne perſone; inferiae, -arum, po mertvih maſhe, offri ṡa mertve, marlizha v'grob ſpravlenîe; monimentum, vel monumentum, en ſpomyn, ſpominik, grob; sarcophagus, -gi, en mertvazhki grob; sepulchretum, en britof poln grobou; sepulchrum, -chri, grob; tumulus, -li, grob, jama ṡa merlizha, kup; tymbus, -bi, en grob
Pleteršnik
grúčav, adj. klumpig, derb: gručava ruda, das Derberz, Cig. (T.); največ je kamena sol gručava, Erj. (Min.); = poln gruč, Jan.
Pleteršnik
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
jezdariti -im nedov. jezditi: Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit nedol. eniga madliga, blediga koina ǀ pleſhete, po moshku isdarite 2. mn., inu sa valde dirjete ǀ poprej je isdaril del. ed. m sa Generalami poln oroshja, s' shelesnam guantam pokrit ǀ eno ſtrashno ſpako je isdarila del. ed. ž
Vorenc
kameniten prid., F6, calculosus, kaminitin; lapidosus, -a, -um, kameniten; salebrae, -arum, kamenitni, neravni, oſtri pooti; salebrosus locus, oſtru kamenitnu meiſtu; saxosus, -a, -um, kameniten, poln kamenîa; via scabrosa, oſter, neravni, kameniten poot
Vorenc
kamenje s, F23, ansae ferreae, ṡheléṡne ṡvèẛe, s'katerimi ſe tú kamenîe v'kup vṡame; attae, -arum, ſhpizaſtu kamenîe, ſhibre; callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa kamenîe lamati; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; chodchod, ṡhlahtnu kamenîe; deformata in lapidibus, na kamenîe popiſſana: 2.Cor:ṡ; elapidare, kamenîe ſtreibiti, pobrati, vun vreizhi; elevare lapides, po kamenîe poſsegati, inu vsdigovati; lapidatio, s'kamenîam poſſipanîe; lapidatus, s'kamenîam poſſút; maceria, -ae, vel maceries, -ei, en ſúh ṡyd, graja s'kamenîa ſturjena; illedere saxis, na kamenîe tarzhiti; lapidare, s'kamenîam poſſipati, poſſuti, kamenovati; lapidator, kateri s'kamenîam poſſiple, ali luzha; latomus, -mi, kateri kamenîe lama, ali ſeika; oniscus, -ci, praſizhiza ſiva ... ſe naide pod léſſam, ali pod kaminîam kir je faihtnu; rudetum, -ti, meiſtu, na katerim doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; saxatiles pisces, ribe v'mei kaminîam lovlene; saxifragium, -gÿ, vel saxifraga, -ae, enu ṡeliṡzhe, kateru je kiſſilu, per murju v'mei kaminîam raſte; saxosus, -a, -um, kameniten, poln kamenîa; suffrenatio, mozhnu s'kamenîam veṡanîe v'kupai v'enim ṡydi; viam lapidibus sternere, poot s'kamenîam poflaiṡhtrati
Pleteršnik
kozòł 1., -ǫ́la, m. 1) posodica narejena z drevesnega luba, das Rindenkörbchen, Ip.-Erj. (Torb.), Lašče-Levst. (M.), Dol., Št.-C., Gor.; poln k. rdečih smokvic (jagod), Erj. (Izb. sp.); — 2) = voder, C.; — tudi: kózoł in kozǫ́ł, Valj. (Rad).
Vorenc
kratek prid., F39, breviare, okratiti, kratku ſturiti; breviarium, kratki ẛapopadik; brevis, kratek; curtus, -a, -um, kratik, maihin; improcerus, -a, -um, kratek, nedolg, niṡek; jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga zhaſſa; perbrevis, -ve, cilú kratik; periocha, -ae, enu kratku ṡapopadenîe, ena kratka ſuma ene rizhy; visus brevis, kratki pogled
- krajši , decurtare, obkratiti, kraiſhe ſturiti
- najkrajši , F2, bruma, tá narkraiſhi dán, kadar ẛyma ṡazhne; solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
Svetokriški
kreatura -e ž božja stvaritev, živo bitje: Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno Creaturo tož. ed., katera drusiga nej kakor en shakel poln gnuſobe ǀ katerimu vſe creature im. mn. Nebeſke, inu semelske na shlushbo ſtresheio ǀ G. Bug je ſtuaril trij ſorte creatur rod. mn., ali ſtuari ǀ je bila zhes vſe creature tož. mn. povishana ← clat. creatura ‛(božja) stvaritev’
Vorenc
kreg m, F9, adjurgium, -gÿ, krég, ardria; contentio, arvanîe, krég, ardria, prepiranîe; diſsensio, ṡuparnoſt, ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt; exprobratio, ozhitovanîe, krég, ſponaſhanîe; jurgium, kreig, ardria, ṡvada; lis, litis, litigium, pravda, kreig; objurgatoria epistola, lyſt poln kréga; pacatus, -a, -um, tyh, myrán, pokojen, pres kréga; rixa, -ae, ardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe
Vorenc
kri ž, F38, anostomasis, kry tezhe, kry pluvá, ṡhila pozhi; conchilium, tá riba v'kateri kryi ſe ſhkarlat namaka; exangnius, pres krýi, pres pameti; incruentus, -a, -um, nekryván, pres kryi; lacteolus, -a, -um, lacteolae puellae, diklizhi beili kakòr kry inu mléku; melancholicus, -a, -um, polhen takeſhne kryvi, klavoren; pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo kryvjo ſvoje mlade pita; pituita, -ae, tá voda v'kryvi; sangvineus, -a, -um, krvau, kryvau, polhin kryi; sangvinolentus, -a, -um, obiln s'kryvjó, poln kryi; sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi pobyen; vulnus, -ris, ena rana, ṡhlák do kryi
Svetokriški
kri krivi/kriji ž kri: kry im. ed. bo v'shilah gorela ǀ kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna krij im. ed. je bila ǀ voda, inu kri im. ed. je vun tekla ǀ skuſi muzh Svete Reshne krivy rod. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi rod. ed. v'verti Getſemani ie … prelijl ǀ en pehar poln kryvi rod. ed. v' rokah dershal ǀ od moje kryvi rod. ed. bò rojena ǀ sa volo te hude krijvi rod. ed. ǀ Boshja Mogozhnoſt Svetiga Reshniga Teleſſa, inu Svete Reshne Kryvj rod. ed. ǀ nikuli neì ſta kaple kryvy rod. ed., prelila ǀ ſi s'meſsa, inu krij rod. ed., nikar s'kamjna ǀ s'tajſte kry rod. ed. inu maſtj bò eno arznio ſturil ǀ ta pyauka neha Kry tož. ed. vlezhi ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij tož. ed. teh ſaurashnikou prelili ǀ frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ taiſto Sveto Kri tož. ed. s' pohleunem serzam polishi ǀ te frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni krivy mest. ed. ǀ v' kryvi mest. ed. tiga Jagneta ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio or. ed. ſvoyh ſaurashnikou ǀ s'ſvojo laſtno kryvio or. ed. ſe podpishe ǀ ſpovednik is ſveto reshno Krivio or. ed. bode tebe ozhistil ǀ je poterdil s' ſvojo krivio or. ed. ǀ je imel eno ſukno pofarbano s'Krijvio or. ed. tekoča kri hemofilija: katera boleſan te tekozhe krivy rod. ed. je imela ǀ na tej tekozhi krij mest. ed. je veliku terpela ǀ ena shena, katera ie na tekozhi kriy mest. ed. terpela dvanajſt lejt ǀ Ie bila ena shena Katera na tej tekozhij Krij mest. ed. je veliku terpela
Svetokriški
lastovica -e ž lastovica: Laſtauza im. ed. kadar samerka de ſima ſe perblishuje, letj v' te gorke deshele ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze im. mn. ǀ lastauze im. mn. ſo ga bile oſlèpile ǀ Sherjali, Garlize, lastuze im. mn., inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ Beno ſapovej laſtauzam daj. mn., de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun, kar prezei ſo vumokenle Zapisi z au so kakor zapisi paun pri → poln hiperkorektni. V prid nastavku z ov (in ne av) govori zapis lastuze.
Svetokriški
ležati -im nedov. ležati: v'shrinij najdejo ſerce leshati nedol., per denariah ǀ je vidil ſvojga ſtariga ozheta vinenega nasiga leſhati nedol. ǀ nej ſta hotela na blaſini leshat nedol. ǀ ſakaj obeden mene n'hozhe pod ſtreho imeti, ſatorai morem letukaj s'vnej leskati nedol. ǀ meni ſe sdy, de na roſhizah leſhim 1. ed. ǀ Leshish 2. ed. bolan, inu slap ǀ vidim Franciska de nagorezhim voglu leshj 3. ed. ǀ venih oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy 3. ed. ǀ od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi 3. ed. ǀ poln ran na gnoiu leshij 3. ed. ǀ try zegle pod glavo mu deneio, inu taku buſs, inu preſs ſrajze lèshij 3. ed. ǀ Kateri v'ſuojh blatnih iamah leshè 3. mn. ǀ kumaj doli lesheio 3. mn., kar na dauri sazhne ropotati ǀ dolgu zhaſſa v'grobu tiga greha leshò 3. mn. ǀ pred daurj tiga bogatiga mosha je leshal del. ed. m, inu zhakal ǀ Lazarus je leſal del. ed. m v'grobu ǀ v' tebi Syn Boshy devet meſſizu je leſha del. ed. m ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh je leshala del. ed. ž ǀ truplu S. Bonaventura 160. lejt je v' grobu leshalu del. ed. s ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali del. mn. m
Vorenc
list m, F21, bullae indulgentiarum, lyſtuvi, piſma ẛa odpuſtke; commeatus, -us, derlabnoſt, poſpert ritne liſt [poznejši pripis neznane roke] od viſhiga na voiṡki; dare litteras ad aliquem, enimu lyſty piſſati, poſlati; diploma, Papeshou oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima; epistola, lyſt; feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovédanîa noſſili; folium, -lÿ, lyſt, lyſtje; formularius, et formularis, kateri piſma, lyſty nareja, en Copyſt; instrumentum dotale, ṡhenitni lyſt; libellus repudÿ, lozhni lyſt v'mei ṡakonṡkimi; libellus supplex, ena suplica, proſhnîe lyſt; litterae, -arum, lyſty, piſma; mandatum, -ti, en ṡavkaṡni lyſt; objurgatoria epistola, lyſt poln kréga; reversale, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá, lyſt ſpoṡnanîa te prejete rizhy; symbolum, -li, poſpirtiv, ali ſpremlou lyſt; syngrapha, -ae, rokè piſmu, ali dolṡni lyſt; tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; testamentum solenne, tá prau ſturjeni ſhafftni lyſt; y. in medio dictionis pronunciatur, ut i, ut syn, lyſt, ſydat
Svetokriški
luft -a m zrak: vuoda, ſemla, lufft im. ed., inu Nebu ſo tebi pokorni ǀ poln luft im. ed. strashnih orlu ſe vidi ǀ is luffta rod. ed. Mana, inu jerebize ſo na semlo padele ǀ Zhes element tiga luffta rod. ed. je dal oblaſt S. Elieſu ǀ taiſti, kateri shpisha cilu tize tiga lufta rod. ed., je shpishan bil od S. Josepha ǀ s'lufta rod. ed. se doli ſpustj ǀ ony nei ſo shegnouali, oblake pregainali, inu hudizhe s'luffta rod. ed. isgainali ǀ kadar bi sapovedal lufftu daj. ed., de ima naſs okushit ǀ de bi ta lufft tož. ed. szhiſtil ǀ Te Tize katere celldan luft tož. ed. s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ ſvoje mladizhe imaio v'luft tož. ed. viſſoku prutu ſonzu neſti ǀ Tize katere po luffti mest. ed. lejtajo ǀ Tiza danas po luffti mest. ed. lejta, zhes eno uro Jagar jo vſtreli ǀ Tize prebiuaio v' lufti mest. ed., ribe v' vodi ǀ je bil vudaril pò lufftu mest. ed. ǀ zhudne sveſde v'luftu mest. ed. ſe Kasheio ← nem. Luft < srvnem luft ‛zrak’
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 171
Dostopnost