Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Pisanje stvarnih imen v časopisu Delo
Jezikovna
Pisanje vezaja v zloženkah s črkovno prvo sestavino
Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.
Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.
Celotno geslo
Frazemi
Jezikovna
Popravki citata
Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.
SSKJ²
posèg -éga m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od poseči2: pri posegu na polico je padel s stola
2. navadno s prilastkom dejanje, s katerim se odločilno vpliva na potek česa: nepremišljeni posegi v naravo; s takim posegom je hotel preprečiti najhujše / poseg družbenih forumov je bil v tem primeru nujen / poseg s škarjami / različni administrativni posegi; vojaški poseg je bil neuspešen / kirurški poseg operacija
1. glagolnik od poseči2: pri posegu na polico je padel s stola
2. navadno s prilastkom dejanje, s katerim se odločilno vpliva na potek česa: nepremišljeni posegi v naravo; s takim posegom je hotel preprečiti najhujše / poseg družbenih forumov je bil v tem primeru nujen / poseg s škarjami / različni administrativni posegi; vojaški poseg je bil neuspešen / kirurški poseg operacija
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
posèg, -sę́ga, m. der Eingriff: p. na drugih ljudi pravice, Cig. (T.), C.; der Übergriff, Cig. (T.).
Urbanizem
Urbanizem
Pleteršnik
Vorenc
požeg m, F4, aurugo, ṡhitu ṡhkodlivi veiter, poſeg [posheg], ſnety, arja; carbunculus, tudi na vinskih tertah poſek [posheg]; uredo, -nis, arja, popalenîe zveitja, ali ſadú v'zveitji, poṡheg; ustrigo, na vſim ſadu poſék [posheg]
Celotno geslo
Sprotni
predihávati nedovršni glagol
- 1. iz medicine izvajati umetno izmenjavanje zraka v dihalih med splošno anestezijo, ob nezavesti ali pri prizadetosti pljuč
- 2. lajšati prestajanje porodnih bolečin s pospešenim, intenzivnim dihanjem med popadki
- 3. ekspresivno intenzivno premišljevati, predelovati občutje, idejo, navadno ob globljem dihanju
Pravo
Smučanje
Jezikovna
Priložnostne zveze ali frazemi: »črni koronaoblaki«
V medijih sem zasledil izraz, da se »nad Slovenijo podijo črni koronaoblaki«. Tako izražanje se mi zdi nenavadno in me zato zanima, ali se tudi priložnostne zveze uvrščajo med frazeološke enote?
Jezikovna
Priredno zložena lastna imena
Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih iz dveh sestavin:
Avstro-Ogrska ali Avstro-ogrska? Ali ima tudi druga sestavina veliko začetnico? (Mimogrede: ali je polno ime Avstro-Ogrska monarhija?)
Pravo
Celotno geslo
Etimološki
rácija -e ž
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 105
Dostopnost