Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Haj m zemljepisno lastno ime Aj: Po tem ulezhe s' ſvojo serzhno vojsko pod tu maihinu meſtu Hai tož. ed. (IV, 152) Áj, lat. V Hai, mesto pri Bet Avenu (SP Joz 7,2)
Svetokriški
hrovaški -a prid. hrvaški: drugi pravio, de je prishla is Hrouashke rod. ed. ž deshele ǀ V' Hrovashki mest. ed. ž desheli en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo ǀ v' Shpanski, Polski, Nemski, Ogerski, inu v'Hrovashki mest. ed. ž desheli ǀ na hrovashkim mest. ed. s puli 800 nashih, ſo pobili 8000 tvojh V zadnjem zgledu, ki je iz 4. knjige Svetega priročnika (1700), je verjetno mišljena bitka pri Senti v Vojvodini (1697), v kateri je Evgen Savojski premagal Turke. Manj verjetno je mišljena bitka pri Mohaču v madž. Baranji (1687) ali pri Slankamenu v Vojvodini (1691).
Svetokriški
imati nedov. 1. imeti: kadar di te neſrezhne dushe v'pakli eno ſamu uro zhaſsa nashiga mogle imati nedol. (II, 266) ǀ Sa volotiga S. Baſilius je imal del. ed. m vrshoh rezhi (I/2, 134) 2. morati: de bi na tuojm shivotu imal del. ed. m noſsit eno shelesno bodezho Srajzo (I/2, 61) Osebne oblike so enake kot pri → imeti.
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
izegnan prid. izgnan: is katiriga hudizh je imel isegnan im. ed. m biti skuſi spuvit (V, 209) Polglasnik med predpono in korenom je morda iz pslovan. polglasnika v krepki poziciji: *jьzъ-gъnanъ. Prim. tudi zapisa iſignati pri → izgnati in iseſhlu pri → iziti.
Svetokriški
iztovernati -am dov. iztočiti, prodati: Pater meni veliku nuza, veliku vina ſtovernam 1. ed. (IV, 297) Prim. pri Kastelec-Vorencu tovernati ‛vinu vun na fertle tozhiti, predajati; educilare’; v osnovi je it. taverna ‛gostilna’.
Svetokriški
izveličanski -a prid. zveličaven, odrešilen: zhakamo na tu isvelizhansku tož. ed. s upajne (II, 551) Prim. pri Pleteršniku zveličȃnski ‛beseligend, heilbringend’.
Svetokriški
jamati nedov. jemati: kaj ga pujdem is vſt teh petlerjou jamati namen. (V, 32) ǀ s' ene gorezhe pezhy ſo zhloveske glave, inu ſerza jamali del. mn. m (II, 507) Sedanjiške oblike so navedene pri → jemati.
Svetokriški
jerati se -am se nedov. tarnati, javkati: Boleſan mu je v'glavo udarila, de ſe taku mozhnu jera 3. ed., de ſam nevej kaj della, inu govorj, kakor de bi ena nepametna shivina bil (V, 114) Prim. pri Pleteršniku járati ‛lamentieren’.
Svetokriški
jesenik -a m september: obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik im. ed.; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ ner ble v' tem meſſizi Sushiza, inu Jeſſenika rod. ed. tullio ǀ kadar dan, inu nuzh ſo glih, kateru duakrat v' lejtu ſe sgodj; ta pervikrat v' tem meſſzi Sushizu, ta drugi krat v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. ǀ S. Anna v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. je porodila Mario Divizo ǀ Letukaj samerkajmo, de v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. je bil sapovedal G. Bug praſnovati en velik Prasnik ǀ v' tem meſſzi Jenſſeniku mest. ed. vinogradi ſo polni slatkiga grosdia ǀ Maria Diviza je bila rojena v' tem Meſſzi Jeſſeniki mest. ed. Prim. pri Kastelec-Vorencu jeſſenik méſſiz ‛elul, september, kimoviz’.
Svetokriški
Julijana -e ž osebno lastno ime Julijana: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Purgarze s. Iuliano tož. ed. (II, 194 s.) Morda je mišljena sv. Julijána (3.–4. stol.), mučenka. Dostopna literatura pri tej svetnici omenja le, da se k njej priporočajo porodnice in da k njej molijo za varstvo proti nalezljivim boleznim.
Svetokriški
Kalvarija -e ž zemljepisno lastno ime Kalvarija: Kadar vne bogaboyezhe shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria im. ed. ſpremile ǀ to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie rod. ed. na ſvoi rami ie ulekil ǀ od hriba Calvarie rod. ed. ſim govuril ǀ je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie rod. ed. ǀ sakaj Chriſtus na hribu Calvariæ rod. ed. je hotel krisham biti ǀ milu bi ſe jokali na hribi Calvarje rod. ed. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie rod. ed. vulezhi ǀ obſojen, inu perbit na hribu Caluari mest. ed. Kalvárija, hrib pri Jeruzalemu, na keterem so križali Kristusa.
Svetokriški
Kampensis m osebno lastno ime iz Campina (?): odgovorj Albertus Campenſis im. ed. (III, 454) ǀ satoraj Campenſis im. ed. na mejſti bonus bere benignus (IV, 117) Verjetno je mišljeno frc. mesto Campin pri Arlesu.
Svetokriški
Kapuanus m osebno lastno ime iz Capue: enkrat Petrus Raymundus Capuanus im. ed. nje Spovednik je proſſil, de bi ona od G. Boga njemu Jubilæum odpuszhajne vſyh grehou ſproſſila (IV, 432) Capua je mesto pri Neaplju; → Rajmundus 2.
Svetokriški
Karnotensis m osebno lastno ime iz Chartresa: kaj pravi Arnoldus Carnotenſis im. ed. (III, 444) Árnold iz Chartresa (16. stol.), opat v benediktinskem samostanu Bonneval pri Chartresu, pisec.
Svetokriški
kartajzarski -a prid. kartuzijanski: Odo kartajſerskiga rod. ed. m ordna (II, 123) ǀ v' Meſti Treviris je bil en Mashnik brat Svetiga Roshenkranza, inu Carthaiſerskiga rod. ed. m Ordna Prior (IV, 300) Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Kartäuser ‛kartuzijan’, to pa iz srlat. cartusia ‛kartuzija’, kar je po frc. samostanu Chartreuse pri Grenoblu.
Svetokriški
Kasaneus m osebno lastno ime Kasanej: Caſſanæus im. ed. pishe de kmetushki ſtan jma v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti (IV, 419) Če ni tiskarska napaka namesto → Kasianus, je morda mišljen neki pisec iz Cassana (all'Ionio), mesta na Kalabriji pri Cosenzi.
Svetokriški
Kasova -e ž zemljepisno lastno ime Kasova (?): poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Caſſovi mest. ed. (IV, 171) Morda je mišljen kraj Kasova pri Banski Bystrici na Slovaškem.
Svetokriški
Kempis zemljepisno lastno ime de Kempis cit. pril. osebno lastno ime Kempčan: pravi Thomas de Kempis ǀ Thomaſhu de kempis je taku G: Bug govuril ǀ satorai sposnam s'Thomasham de kempis Prilastek se nanaša na nem. mesto Kempen pri Düsseldorfu; → Tomaž 4.
Svetokriški
kimovec m avgust: obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez im. ed., ſta bila taku urozha (III, 478) Beseda pri sočasnih in kasnejših piscih označuje sicer ‛september’. Pomen ‛avgust’ je tu nedvomen zato, ker kimovcu sledi → jesenik, ki tako pri Janezu Svetokriškem kot tudi pri drugih sočasnih in kasnejših piscih vedno pomeni ‛september’.
Število zadetkov: 190