Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
déloven -vna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na delo:
a) delovni načrt; izboljšati delovne pogoje; spremeniti delovni postopek, proces; doseči dobre delovne rezultate; ogledati si vse delovne faze v tovarni; spremeniti delovne metode / delovna operacija; delovna sposobnost, zmogljivost
b) delovni prostor / delovni čevlji; delovni konji; delovna miza, obleka / ima močne delovne roke; delovna živina
c) delovni človek / delovni sestanek; seja bo imela delovni in slavnostni značaj / delovna akcija; delovna disciplina; v sobi vlada pravo delovno vzdušje / delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; delovni dan delovnik; delovna doba čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; delovna norma količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času; delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec; delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost javnih služb; delovna skupnost vsi člani delovne organizacije; delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba; delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo
● tovarna potrebuje nove delovne moči delavce; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi
♦ adm. delovni nalog pisni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; delovna pogodba pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. delovna enota; pravn. delovno pravo zakonske določbe, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in javnih uslužbencev; delovno razmerje pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem; strojn. delovni stroj stroj, ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; žel. delovni vlak vlak za prevoz materiala za gradnjo in vzdrževanje železniških naprav
    délovno prisl.:
    delovno oblečen
SSKJ²
demontírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razstaviti (na dele), razdreti: demontirati motor, stroj / demontirati zračnico s kolesa / demontirati tovarno
SSKJ²
démper -ja m (ẹ̄)
grad. stroj za izkopavanje, nakladanje, odvažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala: bagri in demperji
SSKJ²
depersonalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. povzročiti depersonalizacijo: depersonalizirati človeka; stroj delavca depersonalizira / depersonalizirati delo
SSKJ²
dešifríren -rna -o prid. (ȋ)
ki se rabi za dešifriranje: dešifrirni ključ; dešifrirni stroj / dešifrirni urad
SSKJ²
dévati -am in -ljem nedov., tudi devála (ẹ́)
star. delati, da prihaja kaj na določeno mesto; dajati: ves večer je deval roko pred usta; gostje so si kar sami devali na krožnike / prišel je, ko je ravno otroka devala spat / pog. devati stroj narazen razstavljati ga (na dele)
● devati prašiča iz kože odstranjevati zaklanemu prašiču kožo; pog. vse je v nič deval omalovaževal, podcenjeval; pog. otroke v red devati skrbeti zanje; pog. za hude dni devati na stran hraniti, varčevati
SSKJ²
dezintegrátor -ja m (ȃ)
teh. stroj, s katerim se večji kosi trdnih snovi delijo v manjše: dezintegrator za les, za rudo
SSKJ²
diktírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati2: najprej je razlagal, nato pa je glavne misli diktiral; diktirati strojepiski / pog. diktirati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju
2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: diktirati pogoje posojila, premirja / publ.: mednarodno ekonomsko sodelovanje je nujnost, ki jo diktira povezanost svetovnega gospodarstva; domače moštvo je diktiralo tempo igre
// dajati ukaze, vsiljevati svojo voljo: mislil je, da bo lahko diktiral zgodovini / ekspr. tukaj ne boš diktiral
SSKJ²
dinámo in dínamo -a m (ȃ; ȋ)
stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti: pritrditi dinamo na kolo; avtomobilski dinamo; slišati je bilo samo brnenje dinama
SSKJ²
dinámo... in dínamo... prvi del zloženk (ȃ; ȋ)
nanašajoč se na dinamo: dinamostroj in dinamo stroj; dinamopločevina in dinamo pločevina
SSKJ²
dinámostròj in dínamostròj in dinámo stròj in dínamo stròj -ôja m (ȃ-ȍ ȃ-ó; ȋ-ȍ ȋ-ó)
dinamo
SSKJ²
dolbílen -lna -o [dou̯bilən] prid. (ȋ)
s katerim se dolbe: dolbilni stroj
SSKJ²
dolbník -a [dou̯bnik] m (í)
teh. stroj za dolbenje:
SSKJ²
doslužíti in doslúžiti -im dov. (ī ú)
1. končati služenje: doslužil sem; doslužiti kadrovski rok, vojaščino / pri tem gospodarju je hitro doslužil
// ekspr. dotrajati: stroj je doslužil; čevlji so doslužili
2. dopolniti služenje: doslužiti mora, kar mu manjka do izpolnjene vojaške obveznosti
    doslúžen -a -o:
    doslužen vojak; v pristanišču stoji doslužena ladja; doslužene rokavice
SSKJ²
dovláčnica -e ž (ȃ)
gozd. stroj z vitlom za vlačenje lesa:
SSKJ²
dovršíti -ím dov., dovŕšil (ī í)
1. knjiž. dokončati, končati: pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij
2. živeti do določene dobe; dopolniti: otrok je dovršil sedmo leto
    dovršívši zastar.:
    dovršivši študije, je bil vzgojitelj pri grofovski družini
    dovršèn -êna -o
    1. deležnik od dovršiti: ko je bilo delo dovršeno, se je zadovoljno nasmehnil; proces še ni popolnoma dovršen
    2. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: dovršen prevod; svoje misli podaja v dovršeni obliki; pesnik je stopil v javnost kot dovršena osebnost; oblikovno dovršeni stavki; tehnično dovršen stroj; prisl.: dovršeno obvlada tri jezike
SSKJ²
dozíren -rna -o prid. (ȋ)
teh. ki dozira: dozirni stroj; dozirne in mešalne naprave
SSKJ²
drág -a -o tudi -ó prid., drážji (ȃ á; drugi pomen ȃ)
1. ki stane veliko denarja: to je zelo drag stroj; živež je v mestu dražji kot na deželi; knjige so preveč drage, da bi jih mogel kupovati; draga stanovanja; drago vino; drag kot žafran zelo / ta servis je precej drag; zahaja le v boljše, dražje gostilne; tam je življenje zelo drago / nav. ekspr. dobiti za drag, velik denar / to je zelo drago krzno dragoceno / drag kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit
♦ metal. drage kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance
2. z dajalnikom do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: ta človek mi je zelo drag; vznes. bil je drag mojemu srcu / njen obisk mu je bil vedno drag; to mi je drag spomin; resnica mu je nadvse draga / v nagovoru: dragi oče! dragi prijatelj! duša draga, tako ne bo šlo naprej; v vljudnostnem nagovoru dragi bralci! v osmrtnicah pogreb dragega pokojnika bo v soboto
3. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; dragocen: ne izgubljaj po nepotrebnem dragega časa
● ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; drage volje mu je ustregel zelo rad; rade volje; ekspr. molči, če ti je življenje drago če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. če ti je drago, greva naprej če hočeš, če ti je prav; pojdi, kamor ti drago kamor hočeš, želiš; le smejte se, kolikor vam drago kolikor hočete
    drágo in dragó prisl.:
    drago kupiti, prodati; drago se oblačiti; drago plačane izkušnje / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju drago mi je
    ●     ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice
    drági -a -o sam.:
    ob novem letu se je spomnil svojih dragih; mislil je le na svojo drago
    ●     vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu
SSKJ²
drobílec -lca [drobiu̯ca in drobilca] m (ȋ)
1. drobilni stroj: drobilec cel dan melje kamenje; dobili so nove drobilce in viličarje / drobilec za orehe drobilka
2. delavec, ki drobi: drobilec premoga
SSKJ²
drobílen -lna -o prid. (ȋ)
ki se rabi za drobljenje: drobilni stroj; drobilne naprave / drobilna sila sila, ki drobi, ruši
♦ strojn. drobilne čeljusti plošči v drobilnem stroju, ki drobita material
Število zadetkov: 692