Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
dívan tudi diván -a m (ȋ; ȃ) zgod. državni svet v muslimanskih deželah: sultanov divan
SSKJ
divjína -e ž (í) 
  1. 1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje
    // vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine
  2. 2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina
  3. 3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina
SSKJ
dívjost in divjóst -i ž (í; ọ̑) 
  1. 1. lastnost, značilnost divjega: divjost konj / udomačena žival ne more povsem zatajiti svoje divjosti / moti me njegova divjost in surovost
  2. 2. redko nenaseljen, nekultiviran svet; divjina: v taki divjosti ni maral živeti
SSKJ
dobráva -e ž (ȃ) knjiž. valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem: živina se pase na dobravi; po dobravah je nabiral lešnike; v dobravi se oglaša kukavica; cvetoča, hrastova, z bukovino porasla dobrava; pesn. mračna, tiha dobrava
SSKJ
dólek -lka m (ọ̑) alp. raven ali rahlo nagnjen svet, ki je na eni strani odprt proti še nižji dolini: bivakirali so v dolku
SSKJ
dolína -e ž (í) 
  1. 1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)
    ●     star. prišel je čez hribe in doline od daleč; žarg. kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
    ♦     alp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje
  2. 2. vbokli del vala: doline in grebeni valov
SSKJ
dolínast -a -o prid. (í) ki ima veliko dolin: vrtačast in dolinast svet
SSKJ
dominsvétovec -vca m (ẹ̑) sodelavec revije Dom in svet: lirika dominsvetovcev
SSKJ
dominsvétovski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na revijo Dom in svet: dominsvetovski kritik; pesniki dominsvetovskega kroga
SSKJ
domišljíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domišljijo: domišljijski svet; domišljijska predstava; domišljijska zgodba / manjka mu domišljijske sile / domišljijski pesnik
    domišljíjsko prisl.: domišljijsko bogati ljudje; domišljijsko razgiban dramatik
SNB
donácijaSSKJ -e ž (á)
1. kar se podari ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: donacija slik galeriji; donacija v višini sto evrov; Donacija predstavlja približno petino cene za nakup dializatorja
2. darovanje telesnega organa ali spolnih celic; doniranje (2): Zakon določa, koliko otrok sme največ priti na svet s celicami ene darovalke, ne omejuje torej števila samih donacij jajčnih celic, temveč število otrok – več kot šest naj jih ne bi bilo E ← lat. dōnātiō iz ↑donírati
SSKJ
drapírati -am dov. in nedov. (ȋ) nabrati v gube, nagubati: drapirati obleko, zavese
// okrasiti z draperijami: drapirati stene v dvorani; pren., knjiž. drapiral si je svet s sanjami
    drapíran -a -o: drapirana obleka ni primerna za vsako postavo
SSKJ
drévnat -a -o prid. (ẹ̑) star. drevesnat: drevnat svet
SSKJ
dŕn -a m (r̄) star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn
● zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
SSKJ
drnína -e ž (í) 
  1. 1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine
  2. 2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini
    ♦     alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh
SSKJ
drugáčiti -im nedov. (á ȃ) star. spreminjati, preoblikovati: vsega ni mogoče prenarejati in drugačiti; svet se drugači
SSKJ
drúgi -a -o štev. (ū; drugi pomen ȗ) 
  1. 1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h; 14h / vsak drugi v vrsti naj stopi naprej; ekspr. skoraj vsak drugi otrok je bolan / druga izdaja časopisa; druga svetovna vojna
    // po vrednosti, kvaliteti za eno stopnjo nižji od najboljšega: vozili so se v drugem razredu; hotel druge kategorije / na turnirju je bil drugi, je dobil drugo mesto / blago druge vrste
    // glede na pomembnost, odločanje za eno stopnjo višji od najnižjega: oblastni organ druge stopnje; obrniti se na drugo instanco
  2. 2. izmed dveh bolj oddaljen: veslati na drugi breg / na drugem koncu vasi / pisati na drugo stran lista; publ.: po eni strani sem tega vesel, po drugi pa žalosten; poizkus je zelo nevaren, po drugi strani pa tudi zanimiv
    // ki sledi prejšnjemu: en dan so imeli vročino, drugi dan so bili pa že vsi zdravi; upamo, da bo druga pomlad bolj sončna; letos bodo vse pripravili, drugo leto pa bodo začeli zidati
  3. 3. ekspr. tak kot pravi: on je drugi Paganini; bila mu je druga mati; hinavščina mu je postala druga narava
    ●     knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; star. drugi pot drugič, drugikrat; evfem. spraviti koga na drugi svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; šalj. druga brada mu raste podbradek; pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; pog. to je pa druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; star. druga šola drugi razred nekdanje gimnazije; pog., ekspr. igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni
    ♦     film. drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; jur. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; mat. druga potenca kvadrat števila; muz. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; šol. šola druge stopnje srednja šola; študij na drugi stopnji po četrtem semestru pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. tekmo je igrala druga postava slabše moštvo; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji
    drúgi -a -o 
    1. 1. samostalniška oblika od drugi: drugi je večji od prvega
      ●       prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; žarg., avt. voziti v drugi, z drugo v drugi prestavi; danes sem že v drugo tu vdrugo
    2. 2. navadno v zvezi z eden izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji
      // v zvezi z eden, drug izraža medsebojno razmerje: bojita se eden drugega; ovce se tiščijo druga druge; hoditi, padati drug za drugim
SNB
držávnosvétniški -a -o prid. (á-ẹ̑)
ki se nanaša na državne svetnike ali državni svet: državnosvetniška komisija; Na tokratnih predsedniških, lokalnih in še državnosvetniških volitvah bo izvoljenih več kot 11.500 novih oblastnikov E iz držávni svétnik
SSKJ
dualízem -zma m (ū) 
  1. 1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost: za skladbo je značilen izrazit dualizem — romantična vsebina, podana v klasični obliki; moralni dualizem; psihofizični dualizem sveta
  2. 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz dveh enakovrednih počel: Aristotelov, Descartesov dualizem; kozmološki dualizem nazor, da sta obstajali na začetku dve prvotni počeli: dobro in zlo
    ♦     jur. dualizem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni in varstvene ukrepe; lit. jezikovni dualizem teorija slovenskih ilircev, po kateri naj bi bila literatura za kmete pisana v slovenščini, za izobražence pa v ilirskem jeziku; ped. dualizem šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima dve neenaki možnosti šolanja; rel. krščanski dualizem ki priznava dvojnost v vesolju: Boga in svet, duha in materijo, dušo in telo; zgod. dualizem ureditev habsburške monarhije po letu 1867, ko se je razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
SSKJ
džúngla -e ž (ȗ) 
  1. 1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin: iti na lov v džunglo; gverilci so se po napadu umaknili v džunglo; afriške, azijske džungle; bil je napadalen kot divja zver v džungli; pren. prebijati se skozi duhovno džunglo
    // ekspr., z rodilnikom velika množina: na drugi strani pristanišča se širi nepregledna džungla skladišč, poceni zabavišč in javnih hiš
  2. 2. ekspr. tehnično zelo razvita družba, polna notranjih nasprotij: ta družba se iz humanega demokratizma spreminja v surovo moderno džunglo
Število zadetkov: 860