Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
hagio.. [ijo] prvi del podr. zlož. |svet| hagiográf, hagiológija
Pravopis
hagiolóški -a -o [ijo] (ọ̑) izobr. svet, nabožen: ~o čustvovanje
hagiolóškost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑) izobr. svetost, nabožnost
Pravopis
hiero.. [ije] prvi del podr. zlož. |svet; posvečen| hieroglíf, hierománt
Pravopis
hríb -a m (í) priti s ~a v dolino; Vas leži pod ~om; vrh ~a; biti doma iz, s ~ov; hoditi v ~e |v planinski, gorski svet|
Pravopis
hríbovnat -a -o; bolj ~ (í; ȋ) ~ svet
Pravopis
HS -- [həsə̀] m (ə̏) hišni svet
Pravopis
idealístičen -čna -o; bolj ~ (í) preveč ~ pogled na svet
idealístični -a -o (í) ~ svetovni nazor
idealístičnost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
ílovnat -a -o; bolj ~ (í) ~ svet
ílovnatost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
industrializíran -a -o [ija]; bolj ~ (ȋ) preveč ~i kraji
industrializírani -a -o [ija] (ȋ) sodobni ~ svet; ~a gradnja
industrializíranost -i [ija] ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
intímen -mna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ pogovor zaupen; ~ prostor prijeten, domač; preveč ~o darilo osebno; intimen z/s kom biti zelo ~ s sodelavci zaupen, oseben;
intímni -a -o (ȋ) pesnikov ~ svet notranji svet; ~o perilo spodnje perilo; ~o razmerje ljubezensko, spolno razmerje
intímnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ pogovora; števn. pripovedovati ~i |zaupne stvari|
Pravopis
introvertíran -a -o; bolj ~ (ȋ) psih. |usmerjen vase, v svoj notranji svet|: biti ~
introvertírani -a -o (ȋ) ~ tip človeka
introvertíranost -i ž, pojm. (ȋ) psih.
Pravopis
iracionálen -lna -o [ijo]; bolj ~ (ȃ) ~e besede nedoumljive; ~e želje neuresničljive
iracionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~ svet nerazumski, domišljijski svet; mat. ~o število
iracionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
IS IS-a tudi IS -- [isə̀] m (ə̏; ə̏) izvršilni svet
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
izdélan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) publ. imeti ~ pogled na svet izoblikovan
izdélani -a -o (ẹ̑) ročno ~ papir
izdélanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
izkústven -a -o (ȗ) |pridobljen z izkušnjo, z izkustvom|
izkústveni -a -o (ȗ) ~ svet; jezikosl. ~ sedanjik
izkústvenost -i ž, pojm. (ȗ) ~ metode; redk. življenjska ~ izkušenost
Pravopis
jámast -a -o; bolj ~ (á) ~ svet
Pravopis
jámnat -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ svet
Pravopis
kámnat -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ svet; star. ~a ograja kamnita
kámnatost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
kamnít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ steber; poud. ~o srce |neusmiljeno|; Svet je zelo ~
kamnítost -i ž, pojm. (ȋ)
Število zadetkov: 227