Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
pognêsti -gnêtem dov., pognêtel in pognétel pognêtla, stil. pognèl pognêla (é) krajši čas gnesti: testo na hitro pognetemo in zvaljamo / dodaj rumenjak in vodo ter pogneti v gladko testo
SSKJ
pomastíti1 -ím dov., pomástil (ī í) 
  1. 1. namazati z mastjo, maščobo: pomastiti pekač / pomastiti testo
  2. 2. umazati z mastjo, maščobo: pomastila je obleko; pomastiti se z maščobo; pri jedi si je pomastil brke
    pomastíti se ekspr.  s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso: pomastili so se z najboljšimi kosi
    pomaščèn -êna -o: pomaščeni brki; pomaščen pekač
SSKJ
posípanec -nca m (ȋ) gastr. mešanica moke, orehov, sladkorja, ki se potresa na testo: pripraviti posipanec
// pecivo iz kvašenega razvaljanega testa, potresenega s tako mešanico: speči posipanec
SSKJ
posladkóriti -im dov. (ọ́ ọ̑) star. posladkati: posladkoriti testo / posladkoriti kavo osladkati
    posladkórjen -a -o: posladkorjene kroglice
SSKJ
poškropíti -ím dov., poškrópil (ī í) 
  1. 1. s škropljenjem zmočiti, ovlažiti: poškropiti jagode; poškropiti se z vodo; pri umivanju si je poškropil hlače / ekspr. avtomobil ga je poškropil
    // razpršiti kapljice tekoče snovi po površini česa: testo poškropiti z maslom
  2. 2. razpršiti tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci: poškropiti sadno drevje / poškropiti vinograd
    ●     ekspr. poškropila jih je strojnica zadel jih je rafal iz strojnice; ponoči je malo poškropilo, zato ne bo prahu deževalo; nar. za božič so pokadili in poškropili pokropili
    poškropljèn -êna -o: poškropljen z blatom; s krvjo poškropljena obleka; poškropljeno drevje
SSKJ
potíčevje -a s (í) nar. nadev (za potico): namazati testo s potičevjem
SSKJ
potrésti -trésem dov., potrésite in potresíte; nam. potrést in potrèst (ẹ́) 
  1. 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresti razvaljano testo z rozinami; potresti jagode s sladkorjem / potresi še malo moke in daj meso v pečico / ptičkom potresti proso natresti
    // potresti cesto s peskom nasuti, posuti
  2. 2. narediti, da se kaj sunkovito, hitro nekajkrat premakne, navadno sem in tja: prijel je uro in jo potresel; veter je potresel veje / potresti hruško / potresel jo je za ramo stresel
    // kot psovka strela ga potresi
    // narediti hiter, sunkovit gib: potresel je z glavo / dekleta so potresla z lasmi
    ●     zastar. materina smrt jo je zelo potresla pretresla, presunila; publ. domačini so večkrat potresli mrežo dali gol; potresel jo je za lase povlekel; knjiž. prišli so pome, je potresel z glasom rekel s tresočim glasom
    potrésen -a -o: cmoki, potreseni z orehi; z belim peskom potresena pot
SSKJ
pováljati -am dov., tudi povaljájte; tudi povaljála (á) 
  1. 1. z valjanjem narediti
    1. a) bolj ravno: zemljo je nasul in jo povaljal; pobranati in povaljati
    2. b) tanjše: testo je treba na robu še povaljati
  2. 2. z valjanjem potlačiti: divji prašiči so povaljali oves / povaljati obleko z valjanjem pomečkati; povaljal si je plašč
  3. 3. krajši čas valjati: povaljati glino v roki; povaljati grižljaj v ustih / povaljati otroka po travi; pes se je povaljal po tleh
    // nekajkrat obrniti v kakem živilu, da se to prime površine: zrezek povaljamo v moki, jajcu in drobtinah
  4. 4. vulg. imeti spolni odnos: povaljal jo je; povaljala se je že z mnogimi moškimi
    pováljan -a -o: ima povaljan klobuk; domov se je vrnil ves krvav in povaljan; povaljana trava
SSKJ
pravokótnik -a m (ọ̑) 
  1. 1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakimi koti: narisati pravokotnik; izračunati obseg, ploščino pravokotnika
  2. 2. kar je po obliki podobno temu liku: razrezati testo na pravokotnike; vzorec v obliki pravokotnikov
SSKJ
predélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. narediti iz česa izdelek, izdelke: večino grozdja predelamo; predelati dva milijona ton nafte letno; predelati grodelj v jeklo; predelati mleko v maslo in sir / kvasnice predelajo sladkor v alkohol spremenijo
    // v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: predelati plašč v suknjič; predelati posteljo v kavč, skladišče v stanovanje
  2. 2. narediti, da ima kaj
    1. a) drugačne lastnosti, značilnosti: čebele mano predelajo; pripraviti zemljo v jeseni, da jo mraz dobro predela; pripravljeno solato pustimo stati, da se predela / predelati v sebi doživetja
      ●       ekspr. ostal je, kakršen je bil, ni se dal predelati nazorsko, miselno spremeniti
    2. b) drugačno obliko, uporabnost: dati predelati stare obleke; moderno predelati pohištvo / predelati žimnice narediti iz starih nove, obnoviti jih
      // predelati knjigo, načrt; pesem je večkrat predelal
  3. 3. načrtno se seznaniti z določeno vsebino: predelati slovnico; za izpit mora predelati še dosti snovi / predelati knjigo preštudirati
    ♦     obrt. predelati testo že oblikovanemu, a deformiranemu testu dati prvotno obliko; šol. predelati učno snov razložiti in utrditi jo
    predélan -a -o: predelan plašč; objektivno predelani prizori iz življenja
SSKJ
pregnêsti -gnêtem dov., pregnêtel in pregnétel pregnêtla, stil. pregnèl pregnêla (é) 
  1. 1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci
  2. 2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v romanu čustveno pregnetel; pregnesti življenje v pesniške podobe / težko življenje ga je pregnetlo
  3. 3. ekspr. premisliti, oceniti: načrt sta še enkrat pregnetla / tudi to vprašanje so na široko pregnetli
    pregnêsti se ekspr.  priti skozi kaj ovirajočega: s težavo se je pregnetel skozi množico
    pregnetèn -êna -o: v trdem življenju pregneteni značaj; oblikovati pregneteno testo v hlebčke
SSKJ
pregnétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. s ponovnim gnetenjem dajati določeno obliko, lastnost: pregnetati glino, testo / pregnetala je moko z maslom
  2. 2. ekspr. oblikovati, predelovati: pesnik je misel pregnetal v ustvarjalnem ognju / pregnetati staro in preživelo
    pregnétati se ekspr.  premikati se skozi kaj ovirajočega: komaj se je pregnetal v množici
SSKJ
prehladíti -ím dov., prehládil (ī í) z ohladitvijo povzročiti vnetje sluznice, navadno na dihalih: prehladiti otroka; pazi, da se ne prehladiš / zelo je prehladil črevesje; prehladiti si mehur
● ekspr. prehladiti testo z ohladitvijo povzročiti, da testo ne vzhaja
    prehlajèn -êna -o: prehlajeni otroci naj ostanejo doma; doma so vsi prehlajeni; zelo si prehlajen
SSKJ
prekvásiti -im tudi prekvasíti -ím dov., prekvásil (ā ȃ; ī í) 
  1. 1. dati, dodati kvas: prekvasiti testo / kruh ni dober, gospodinja je testo prekvasila dodala preveč kvasa
  2. 2. knjiž. preoblikovati, predelati: novo gibanje v plesni umetnosti je prekvasilo klasični balet / umetnik je motiv po svoje prekvasil / upal je, da bo prekvasil svet s svojimi idejami
  3. 3. knjiž. napolniti, prepojiti: prekvasiti mladino z revolucionarnimi idejami / slovenstvo tedaj še ni prekvasilo vseh plasti
    ♦     gastr. prekvasiti divjačino povzročiti, da postane v kvaši mehkejša in dobi določen okus
    prekvášen -a -o tudi prekvašèn -êna -o: z novimi idejami prekvašeno gibanje
SSKJ
premesíti in premésiti -im dov. (ī ẹ́) pregnesti: premesiti vzhajano testo
● ekspr. premesiti ljudstvo, svet spremeniti, preoblikovati
    preméšen tudi premésen -a -o: premešeno testo
SSKJ
présen -sna -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. ki ni kuhan; surov: presna krma za prašiče; to zelenjavo jedo presno; presno mleko, sadje / presno maslo
  2. 2. knjiž. svež: zaviti kaj v presne trtne liste; presno zelenje; to maslo ni več popolnoma presno / presne in konzervirane ribe; ker niso mogli pojesti vseh jabolk presnih, so jih sušili / rana je še presna
    ●     star. presno testo nekvašeno testo; nar. presno zelje redkejša jed iz zelja in krompirja; sam.: um. slika na presno freska
SSKJ
présta -e ž (ẹ̄) 
  1. 1. pecivo iz kuhanega ali vzhajanega testa v obliki številke osem: jesti presto; testo za preste / sladke pred pečenjem posute s sladkorjem, slane preste pred pečenjem posute s soljo
    // iz testa oblikovati preste; peči preste
    // ekspr. kar je temu podobno: sledovi reaktivnih letal so se prepletali v sestavljene preste; ograja iz železnih prest
  2. 2. nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti presto v cerkev
SSKJ
pretánek -nka -o tudi pretènek tudi pretenák pretènka -o in -ó [druga oblika tən] prid. (á; ə̀ ȃ ə̀) preveč tanek: pretanek led; pretanek papir; stena je pretanka / pretanka palica, vrv / pretanke črte
    pretánko tudi pretenkó prisl.: pretanko zvaljati testo
SSKJ
preváljati -am dov., tudi prevaljájte; tudi prevaljála (á) z valjanjem narediti bolj ravno, tanjše: dobro prevaljati testo
    preváljati se večkrat se premakniti okrog svoje osi: žival se je hotela prevaljati po blatu
SSKJ
prijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. delati, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: v zadregi je prijemal gumbe na obleki; močno, sunkovito prijemati / prijemati koga za roko; od bolečin se je prijemala za glavo / s prsti, z rokami prijemati
  2. 2. delati, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijemati s kleščami; prijemati znamke s pinceto / čeljusti stroja so prijemale in drobile kamenje
    // prihajati v tesen stik z deli česa: spodnji del ključa prijema v ključavnico / gume dobro prijemajo na suhem cestišču
  3. 3. s pritiskanjem na kaj onemogočati (enakomerno) gibanje česa: kolesa nekaj prijema, zato se ne vrtijo
  4. 4. trdno se nameščati v podlago: skala je krušljiva, zato klini slabo prijemajo; v trhli deski vijaki ne prijemajo
  5. 5. jemati komu prostost: kmalu so začeli prijemati napredne ljudi
  6. 6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: spet me prijema kašelj; večkrat ga prijemajo krči; otroka je prijemala zaspanost
    // izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te prijema; brezoseb. prijema me, da bi se razjokal / brezoseb. prijema jih, da bi povedali resnico radi bi
  7. 7. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijemal je učence zaradi izostankov; prijemajo ga, ker je zapravil toliko denarja
    // zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: prijemati dolžnike, naj vrnejo denar; prijemali so jih, kdo je sodeloval pri kraji / čeprav ga bodo ostro, trdo prijemali, ne bo nič izdal
  8. 8. žarg. učinkovati, delovati: ta zdravila pri njej ne prijemajo več / preizkusiti bo treba, kako prijemajo zavore
  9. 9. rib. jemati vabe: v takem vremenu ribe ne prijemajo; pren. ženske na njegovo govorjenje ne prijemajo
    ●     ekspr. prijemati koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. postajal je močnejši in prijemal je tudi za nekatera dela jih opravljal; ekspr. za glavo se je prijemal, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. ne prijemajte za orožje ne začenjajte se bojevati, pripravljati se na boj; ekspr. smejal se je, da se je za trebuh prijemal zelo se je smejal
    ♦     čeb. smreka že prijema začenja mediti
    prijémati se 
    1. 1. podpirati se, opirati se s prijemanjem česa: prijemal se ga je, da ne bi padel; tako mu je bilo slabo, da se je pri hoji prijemal za ograjo
    2. 2. pojavljati se tesno okrog česa: bluza se preveč prijema telesa
    3. 3. ob dotiku s kako stvarjo ostajati na njej: lasje se prijemajo potnega čela; testo se prijema rok; žvečilni gumi se prijema na zobe / zdrob se pri kuhanju rad prijema
    4. 4. začenjati rasti, poganjati korenine: na novo posajeno drevje se že prijema; hitro se prijemati
    5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: prijema se ga nervoza; počasi se je vseh prijemala dobra volja / prijema se me strah, da se je zgodila nesreča / prijema se ga gripa obolel bo za gripo
      ●       ekspr. ogenj se prijema tudi hiše tudi hiša začenja goreti; ekspr. vino se ga že prijema postaja pijan
Število zadetkov: 165