Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
ki zaim., v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek, v oziralnih odvisnih stavkih  
  1. 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku
    1. a) v nepredložni rabi: to je (tisti) človek, ki me je rešil hude zadrege; drobna bitja, ki jih odkriva mikroskop; govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš / tako se bo zgodilo vsakemu, ki ji bo ugovarjal / ekspr. to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl / ekspr. ne pozabi name, ki te imam najrajši; elipt. molči, ki nič ne veš
    2. b) raba peša, v predložni rabi: dobil bo službo, ki se zanjo poteguje; prašne ulice, ki se je deček potepal po njih po katerih
      // zastar. govoriš s človekom, ki veš, da je podlež o katerem veš
  2. 2. raba narašča za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: besedo je dobil delegat, ki je govoril dobro uro; tedaj je pripeljal avto, ki je dečka podrl in dečka podrl
  3. 3. star. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; ker: to imaš, ki si ji dajal potuho; sram naj te bo, ki nam kruh odjedaš
    ●     star. ki so ga poznali, ga niso obsojali tisti, ki; nar. bedak, ki si! zelo si nespameten, neumen; nar. zagleda nekaj črnega, ki se plazi med zelenjem kar
SSKJ
kímavec -vca m (í) 
  1. 1. slabš. kdor nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu: nisem kimavec, to veš; sem zoper njega in njegove kimavce; tisti večni kimavci
  2. 2. star. september: dne 4. kimavca 1844
SNB
klícniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    klícni dostòp -ega -ópa m (ȋ, ȍ ọ́)
    vzpostavitev povezave do interneta prek telefonskega omrežja na zahtevo uporabnika: klicni dostop do interneta; omrežje s klicnim dostopom; Klicni dostop do interneta danes uporablja le tisti, ki za širokopasovni dostop nima tehničnih možnosti ali dovolj denarja
SNB
klík -a m (ȋ)
1. pritisk navadno levega gumba na računalniški miški: klik na miško; Za opravila, ki so v prejšnjih različicah zahtevala kar nekaj klikov z miško, bo odslej zadostoval le eden
2. ekspr. nenadno spoznanje, premik v mišljenju: klik v glavi; Smučar je čakal le na tisti klik, ki je prehod v stanje popolne pripravljenosti za največje dosežke E ← agl. click, prvotno onomatopeja
SNB
kodírni -a -o prid. (ȋ) rač.
ki je v zvezi s kodiranjem: kodirni ključ; kodirni sistem; kodirna kartica; Kodirni algoritmi, ki se pri tem uporabljajo, so večinoma isti, kakor tisti, s katerimi zaščitimo pošto E (↑)kodírati
SSKJ
kodrolásec -sca m (ȃ) nav. ekspr. kdor ima kodraste lase: kdo je tisti mladi kodrolasec
SNB
koréktorSSKJ -ja m (ẹ́)
1. kar kaj popravlja, korigira: Vsekakor je študentsko delo tisti velik socialni korektor, ki omogoča študentom, da lahko študirajo
2. ličilo, ki zakrije kožne nepravilnosti, navadno na obrazu: Na temeljito očiščeno kožo najprej nanesemo ustrezno dnevno kremo, nato pa uporabimo korektor
3. člov. šport. igralec pri odbojki, ki zlasti z napadom skrbi, da so posledice napak drugih igralcev njegove ekipe čim manjše: reprezentančni korektor; Na pomladnem pokalu so ga razglasili za najboljšega korektorja na turnirju E ← nem. Korrektor, agl. corrector ← lat. corrector iz (↑)korigírati
SSKJ
korupcíjski tudi korúpcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na korupcijo: o tisti korupcijski aferi se je mnogo pisalo / preganjati korupcijska dejanja
SSKJ
kozjebrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima kratko, koničasto brado: kaj bi tisti kozjebradec
SNB
krómoterapíja -e ž (ọ̑-ȋ)
zdravljenje s pomočjo barv: Najprimernejši odtenki za kromoterapijo so tisti, ki jih v posameznih dneh ponuja narava E ← agl. chromotherapy, it. cromoterapia iz gr. khrōma 'barva' + (↑)terapíja
SNB
krónik -a m, člov. (ọ́) pog.
kronični alkoholik: Sem rekla šefu, naj si tisti drobiž nekam vtakne, da ne bom več poslušala nakladanja kronikov! E univerbizirano iz krónični alkohólik
SSKJ
láčenbêrgar tudi láčenpêrgar -ja [čən] m (á-ȇ) star. kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela imenitnega: ne maram, da bi moja hči vzela kakega mestnega lačenbergarja / v tisti sobici smo stanovali trije dijaki, sami lačenbergarji
SSKJ
lájdra -e ž (ȃ) pog., slabš. vlačuga, prostitutka: k tisti lajdri hodi; z lajdrami se vlači; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka lajdra nesramna
SSKJ
ljudožêr in ljudožér -a m (ȇ; ẹ̑) redko ljudožerec: tisti prebivalci so ljudožeri
SSKJ
lópov in lôpov -a m (ọ̑; ȏ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: tisti lopov ga je udaril; poštenjak med lopovi / kot psovka to mi boš plačal, ti lopov
SSKJ
màh tudi máh máha m (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika
  2. 2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah
  3. 3. star. trenutek, hip: (na) prvi mah ni razumel vsega; ta mah nimam časa; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe
    ●     ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem; redko z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem
    ♦     jur. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah
SSKJ
makáo2 -a m (ȃ) igr. hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, čigar karte so najbližje devetim točkam, vendar jih ne presežejo: igrati makao
SSKJ
medolízec -zca m (ȋ) ekspr. kdor rad je med: tisti medolizec
SSKJ
mežíkati -am [məž in mež] nedov. (ī) 
  1. 1. zapirati in odpirati oči: oči ga pečejo, zato tako mežika; mežika zaradi nenadne močne svetlobe / mežikati z očmi / murni so zaspano mežikali v sonce; pren., ekspr. cvetlice mežikajo v popoldanskem soncu
  2. 2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj: ženske so mu pomenljivo mežikale; pri mizah si bodo mežikali: to je tisti rogonosec; pren. srednjeveška mesta so mežikala kmetu, ker so potrebovala rokodelce
  3. 3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati: svetilnik enakomerno mežika / šofer je nervozno mežikal z žarometi
    // dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe: skozi veje so mežikale lučke; okenca bajte so mežikala v noč / z neba so mežikale zvezde
    mežikáje knjiž.: obstala sta in mežikaje gledala v svetlo luč; pomenljivo mežikaje se je zasmejal
    mežikajóč -a -e: približevala se je potiho, smehljajoč se in mežikajoč; mežikajoč svetilnik; mežikajoče oči
SSKJ
mí mé mé zaim., nàs, nàm, nàs, nàs, námi (ȋ ẹ̑) 
  1. 1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe
    1. a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; sosedje so še na slabšem kakor mi; nav., ekspr.: mi smo tisti, ki nosimo glavno breme napredka; tudi me smo se bojevale za svobodo; drugi delajo, mi, mi pa spimo; še mi bi tega ne zmogli; to bomo že mi opravili; elipt. »kdo bo za to odgovarjal?« »Mi«; pog. nismo mi od včeraj / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi in naši prijatelji; mi trije ostanemo; kaj pa me, ženske, ali nimamo nič besede?
    2. b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: nas je več kot nasprotnikov; nam se nikamor ne mudi; tudi nas so povabili; okrog nas se je zbrala gruča ljudi / pet nas je bilo; tega nam ni treba; pustite nas pri miru; nam res ne verjamete?
      // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer nas ne bo doma; dolgčas nam je; strah nas je bilo; z nami je drugače naš položaj je drugačen
      // knjiž. kaj nam je storiti? kaj moramo storiti
  2. 2. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce nam hitreje bije; oče nam je umrl; kako dolgo se nam je vlekel spor
  3. 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: pazi, da nam ne zboliš; da se nam več ne potepaš
  4. 4. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: vprašanje estetike nam je bilo vodilo skozi celo knjigo; v današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana
    // vznes., v nekaterih državah, v vladarskih razglasih jaz: Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije
    ●     ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; pog., ekspr. zaradi nas naj naredi, kar hoče temu ne nasprotujemo; pog. pridi k nam na kosilo v naše stanovanje; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; ekspr. vsi so z nami soglašajo z nami, nas podpirajo; prim. jaz, midva
Število zadetkov: 189