Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
toponósec -sca m (ọ̑) ekspr. kdor ima top nos: kdo je ta toponosec
SSKJ
toporóben -bna -o prid. (ọ̑) ki ima top rob, tope robove: toporoben kos lesa
SSKJ
topóvski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na top: topovska cev / topovsko obstreljevanje / topovski izstrelek; topovska krogla granata
● publ. ljudstvo so uporabili kot topovsko hrano v boju za tuje interese ljudstvo se je moralo izpostavljati smrtni nevarnosti v vojnah za tuje koristi
♦ voj. topovski ogenj
SSKJ
trícéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima tri cevi: tricevni top; tricevna puška
SSKJ
trípálčen -čna -o [u̯č] prid. (ȋ-ȃ) nekdaj ki meri tri palce: tripalčna plošča / tripalčni top
SSKJ
tŕzati -am nedov. (r̄) 
  1. 1. sunkovito se premikati zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: kotički ust so mu živčno trzali / noga, roka mu je trzala / telo mu je trzalo v joku se sunkovito stresalo
    // nehoteno sunkovito se krčiti: mišice na nogi, obrazu mu trzajo
    // v zvezi s s, z delati sunkovite premike, gibe s kakim delom telesa: trzati z obrvmi, ustnicami / konji trzajo s kožo / plesalci ritmično trzajo s telesi
  2. 2. preh. sunkovito, na kratko potegovati: trzati vajeti; žival je trzala verigo in hropla
    ●     publ. letalo je trzalo se je sunkovito stresalo; publ. vse v njem je trzalo je drhtelo, se je treslo; nižje pog. kdo še trza na take ponudbe, zahteve se zmeni zanje, odgovarja nanje
    ♦     muz. trzati pritegovati struno s prstom, trzalico, da zazveni; voj. top trza se ob strelu sunkovito premika v nasprotni smeri od izstrelka
    trzajóč -a -e: trzajoči prsti; trzajoče ribe v mreži
SSKJ
túmpast -a -o prid. (ú) nižje pog.  
  1. 1. top: tumpasta britev / tumpast nos
  2. 2. omejen, neumen: tumpast človek; ni tako tumpast, kot se dela / tumpast obraz
SSKJ
vèčcéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več cevi: večcevni top
♦ voj. večcevni raketomet
SSKJ
velíkokalíbrski -a -o prid. (í-í) šport., voj. ki ima v svoji vrsti največji kaliber: velikokalibrski top / velikokalibrsko strelivo
SSKJ
začutíti in začútiti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. s čutili zaznati: pod prsti je začutil kri; začutiti potres, top udarec / pes laja, ker je začutil ljudi / star.: ko so začutili korake, so se poskrili zaslišali; začutiti parfum zaduhati
  2. 2. nagonsko dojeti ali predvideti kaj: na sebi je začutil njihove poglede; takoj so začutili, da je nekaj narobe / živali začutijo nevarnost
    // dojeti s čustvi: skušal je začutiti in razumeti čas, v katerem živi; začutiti glasbo, naravo
  3. 3. ugotoviti z zavestjo prisotnost česa: v njegovih besedah so začutili užaljenost / začutiti potrebo po gibanju
  4. 4. doživeti čustva, občutke: začutiti jezo, veselje, žalost / začutiti z reveži občutiti sočutje
  5. 5. z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začutil je bolečine v hrbtu; začutiti lakoto; začutiti trenutno slabost / začutiti ljubezen, spoštovanje do koga
    začutíti se in začútiti se v svoji zavesti oblikovati o svojem stanju, položaju tako mnenje, kot ga nakazuje določilo: fant se je začutil odraslega; začutila se je samo in zapuščeno
SSKJ
zaklòn -ôna m (ȍ ó) 
  1. 1. predmet, objekt, za katerim ali pod katerim je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: zaklon se je podrl; narediti zaklon; ležati za zaklonom; nizek, skalnat zaklon
    // kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: skočiti iz zaklona; ležati v zaklonu; varen zaklon; zaklon za top / stavba daje zaklon pred vetrom; poiskati zaklon za drevesom; pren., ekspr. najti zaklon pred viharji življenja
  2. 2. šport. upogib telesa v pasu nazaj: narediti zaklon; zaklon in predklon
    ●     knjiž., redko svetilka z zaklonom s senčnikom; zastar. sončni zaklon zahod
    ♦     lov. skrivališče za lovca na tleh, navadno narejeno iz vej
SSKJ
zakovíčiti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. teh. povezati s kovicami: zakovičiti kosa pločevine; ročno, strojno zakovičiti / hladno zakovičiti z nesegretimi kovicami
    // zakovičiti kovček / zakovičiti stik
  2. 2. teh. z zakovanjem kovice zadelati, zapreti: zakovičiti luknjico v žlebu
  3. 3. teh. zakovati: zakovičiti kovico
  4. 4. knjiž., v ruskem okolju z zabitjem droga, žeblja v strelno odprtino narediti orožje neuporabno: zakovičiti puško, top
    zakovíčen -a -o: zakovičeni plošči
SSKJ
zaspáti -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í) 
  1. 1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno
    // ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje
  2. 2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi
  3. 3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati
    // prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo
  4. 4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju: vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče
  5. 5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala
    zaspál -a -o: razorožiti zaspale vojake; mencati zaspalo roko; prim. zaspan
SSKJ
zasúkati -am in -súčem dov., tudi zasukájte; tudi zasukála (ú) 
  1. 1. vzdolžno zaviti kaj, da dobi obliko spirale: zasukati nit na koncu in jo vdeti / ekspr. zasukati (si) brke
  2. 2. premakniti kaj okoli njegove osi v manjšem, krajšem premiku: zasukati glavo; zasukati radijski gumb; zasukati ključ, volan na desno; zasukati za deset stopinj
  3. 3. obrniti: napadalci zasukajo konje in zbežijo; popoldne se je veter zasukal / zasukati top proti utrdbi; zasukati se v levo / zasukati oči / ekspr. zasukati pogovor drugam
  4. 4. ekspr. ustrezno namenu začeti uporabljati kaj, delati s čim: zasukati meč, orodje
  5. 5. ekspr. spremeniti, obrniti: odločitev je zasukala položaj; njuni odnosi so se zasukali / življenje se mu je zasukalo
    ●     zasukati kolo zavrteti; ekspr. zasukati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. zasukati stavek drugače povedati, izraziti
    zasúkati se 
    1. 1. v manjšem, neenakomernem zavoju se premakniti okoli svoje osi: vrtinec se je nekajkrat zasukal / dim, plamen se zasuka proti nebu
    2. 2. zaviti, obrniti se: pot se zasuka proti jugu, v gozd / reka se zasuka v loku
    3. 3. ekspr. začeti hitro opravljati delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: zasukala se je in kosilo je bilo pripravljeno; zasukajte se, da končamo pred nočjo
    4. 4. ekspr. zaplesati: na plesišču so se zasukali prvi pari
      ●       ekspr. zasukalo se mu je postal je zmeden, nerazsoden
    zasúkan -a -o: zasukani brki
    ●     star. bil je dober človek, toda malo na posebno stran zasukan čudaški, nenavaden; ekspr. z zasukanimi vprašanji jih je spravil v zadrego zapletenimi, zavitimi
    ♦     gozd. zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla
Število zadetkov: 74