Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
burja1 -a* samostalnik moškega spola
hladen veter, ki piha s severa; SODOBNA USTREZNICA: burja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Pleteršnik
burkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda burklja iz kake posode, Z.; burkljajoča apnenica, SlN.; — prim. 1. burkati.
Vorenc
celo prisl.F349, approbuscilú dober; aqua eximiaena cilú dobra voda; caro musteacilú friſhnu meſſú; celeriter, -rius, -mècilú hitru; disperderecilú ṡatréti, pogubiti; dulciculuscilú oſlaſſen; edurus, -a, -umde nei cilú terd; emirariſe cilú ṡazhuditi; humillimuscilú pohlevèn; infensus, -a, -umna eniga cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen; integerrimècilú do konza riſnizhnu; intimuscilú nar noterſhnî; juvenculajunizhizha, cilú mlada; largitercilú obilnu; libentercilú rad; merèzhiſtu, cilú; neutiquamcilú kratku nikár; ocyſsimècilú hitru; omninòcilú, timu je takú; percilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi; perangustècilú na voṡku; planécilú, ravnu takú; scientiſsimuskateri cilú dobro ṡná, cilú do konza dobru vuzhen
Pleteršnik
cẹstovòd, -vǫ́da, m. der Viaduct, Cig., DZ.
Vorenc
cev žF7, calamuszéu, perje ſa piſſanîe; panus, -nizeu per tkalzi, na katero ſe preja navya; sciphonzeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe; siphon, -nisena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -aeena zeu, ali ror; tibia, -aetudi ta zeu pod kolénam, goleinu; tubus, -bizéu, ali ror ſtudenzhni
Pleteršnik
cŕkati, cȓkam, vb. impf. ad crkniti; 1) mucksen, Rez.-C.; — 2) verrecken, umstehen; — 3) vertrocknen: voda v potoku crka, BlKr.
Pleteršnik
crkováti, -ȗjem, vb. impf. = crkati: voda crkuje, ako se je kje nabrala, pa ne more odtekati, ampak le počasi gine, Dol.
Celotno geslo eSSKJ16
cuker -kra (cuker, cukar) samostalnik moškega spola
1. navadno bela kristalna snov, ki se uporablja za slajenje; SODOBNA USTREZNICA: sladkor
1.1 kar dobrodejno vpliva, deluje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
cukrov -a -o pridevnik
ekspresivno ki dobrodejno vpliva, deluje; SODOBNA USTREZNICA: sladek
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo Pohlin
curek [cȗrǝk] samostalnik moškega spola
  1. rečni rokav
  2. potok
Pleteršnik
curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.-Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.
Celotno geslo eSSKJ16
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Pleteršnik
čáša, f. der Trinkbecher, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan.; das Trinkglas, nk.; der Kelch, Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s katerim se pije voda, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.); — der Becher (ein Sternbild), Cig. (T.); — der Kelch (bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
Celotno geslo eSSKJ16
čeljust -i (čelust, čeljust) samostalnik ženskega spola
1. del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
2. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane ter govorjenje in/ali votlina za njo; SODOBNA USTREZNICA: usta
FREKVENCA: 21 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čeljustje -a (čelustje) samostalnik srednjega spola
del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Svetokriški
četrto prisl. v četrto: ner poprej ſturj de vſa voda v' AEgypti v' kry ſe preoberne, drugu poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile, tryetje poshle vshy zhes ludy, inu shivino, zhetertu poshle muhe (IV, 188)
Vorenc
čez prisl.I. fluxèpopolnoma, zhès ṡadoſti; praeterzhes, ṡvunai, raṡin; supervagarizheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati; transv'prég, na uni ſtrani, mimú, zhèṡ, pre; ultràzhes, daile; II. caetera, -rumkar je ſhe zhès, kar je zhès oſtalu, tu drugu; dedere seſe podati, ſe zhes dati; evomereṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati; superstagnarezheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervagarizheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati; prim. čezdati 
Vorenc
čez predl.ab hinc post annumod sdai zhes enu leitu; ad haeczhes letú; aliquem allatrarezhes eniga hudú govoriti; canalisen graben zheṡ ror; detractarehudú zheṡ eniga govoriti; lex agrariapolṡka, ali zhes pula poſtava; modicummalu, zhes enu malu; obsaevireſe zhes eniga jeṡiti; pernox, -ctisceló núzh, zhes ceilo núzh; placa, -aeena berv zhes vodó; prodigiosèzhes naturo; quinetiamjá tudi, zhes tú; rex regumkrail zhes kraile; subdiuzhes dán, po dnèvi; succenserezhes eniga ſa reſſerditi; superstagnarezheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervehi montemzheṡ hrib preneſſen biti; supraṡgorai, verhu, nad, zhes, na
Celotno geslo eSSKJ16
čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čeziti -grem nedovršni in dovršni glagol
1. kaj tekoč čez rob se pojavljati/pojaviti na razmeroma veliki površini; SODOBNA USTREZNICA: razlivati se, razliti se, poplavljati, poplaviti
2. kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
3. kaj; na koga izraža, da je kaj namenjeno komu; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Število zadetkov: 861