Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
atlét -a (ẹ̑) športnik, ki goji atletiko: nastopili so mladi atleti; klub ima precej dobrih atletov
// ekspr. močen, mišičast človek: bil je visoke postave, plečat — pravi atlet
SSKJ
atóm -a (ọ̑) najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi: razkrojiti v atome; atom elementa; atom vodika; jedro, zgradba atoma; teorija atomov; pren. posameznik je le atom celote; človek — atom makrokozmosa
 
fiz. atom v vzbujenem stanju s prebitkom energije
SSKJ
avtokracíja -e ž (ȋ) politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju
SSKJ
avtokrát -a (ȃ) oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata
SSKJ
avtoritéta -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije
// kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki
SSKJ
bábjak stil. bábjek -a (ȃ) slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar
// ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki!
SSKJ
bábji -a -e prid. (ȃslabš.  
  1. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji
     
    slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje
  2. 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca
    ♦ 
    meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal
SSKJ
bácek -cka (ȃ) 
  1. 1. ljubk. mlad ovčji samec, jagnje: bacek meketa pred ograjo
  2. 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: zakaj pa ste taki backi?
SSKJ
báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki
// postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom
 
bahati se s pavjim perjem s čim tujim
SSKJ
bahàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi
    bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe
SSKJ
bájen -jna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn) ; pogled na mesto je bajen; bajne izložbe
    // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote
  2. 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja
    bájno prisl.: ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina
SNB
bájs -a m, člov. (ȃ) ekspr.
debel človek; bajsi: Prej je bil zmeraj bajs ali še kaj zraven, zdaj je prvič sprejet kot človek z imenom E verjetno iz (↑)bás
SNB
bájsi -ja m, člov. (ȃ) ekspr.
debel človek; bajs: Nasprotnika je označil za bajsija in mu svetoval shujševalno dieto E bájs
SSKJ
barába -e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo?
// redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela
SSKJ
barábež -a (ȃ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: ti sakramenski barabež!
SSKJ
barabín -a (ȋ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: barabin je debelo lagal
SSKJ
barabón -a (ọ̑) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: nesramni barabon!
SSKJ
barbár -a (ȃ) 
  1. 1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari
  2. 2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar
SSKJ
bárvanec -nca (ȃ) človek barvne polti: belci in barvanci
SSKJ
bárven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala
 
med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj
// ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase
// barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija
// ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk
    bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine
Število zadetkov: 3763