Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
žógati se -am se nedov. (ọ̄) igrati se z metanjem in lovljenjem žoge: otroci se žogajo; žogati se z novo žogo
// igrati se z metanjem in lovljenjem česa sploh: žogati se s knjigami, kostanji; pren., ekspr. njihove misli so se žogale z zvezdami
SSKJ
žógica -e ž (ọ̄) manjšalnica od žoga: loviti, metati žogico; igrati se z žogico; celuloidna, kosmata, volnasta žogica / namiznoteniška, pog. pingpong žogica; žogica za golf, tenis / rezati, vračati, zabijati žogice
● 
ekspr. čebljajoče žogice so se valile okrog koklje piščeta; ekspr. biti žogica v sporu med nasprotnikoma oseba ali predmet, ki se zavrača in pošilja nazaj k nasprotniku
SSKJ
žogobŕc -a (ȓšalj.  
  1. 1. nogometaš: biti vnet žogobrc
  2. 2. nogomet: gledati, igrati žogobrc
SSKJ
žóhar -ja (ọ̄) nar. ščurek: zatirati žoharje; stenice in žoharji; gledajo me kakor črnega žoharja v skledi neprijazno, sovražno; čepeti, skrivati se kakor žohar v luknji
SSKJ
žokálnik tudi žókalnik -a [u̯n, prva oblika tudi ln(ȃ; ọ́) nar. tolkač, mešalo: mešati, tlačiti z žokalnikom
 
mlinarski žokalnik nekdaj kol za tlačenje moke v vrečo
SSKJ
žókati -am nedov. (ọ́ ọ̄) nar. dregati, suvati: žokati s palico v seno, sneg / žokati koga, da bi se zbudil / živina se žoka se bode
SSKJ
žókniti -em dov. (ọ́ ọ̑) nar. dregniti, suniti: žokniti s palico v seno / počakali so ga v temi in ga žoknili sunili, zabodli
SSKJ
žólca tudi žólica -e [u̯cž (ọ̑) polprozorna, poltrda jed iz kuhanih svinjskih parkljev, glave: jesti, rezati žolco; skleda žolce; trese se kot žolca / kuhati žolco
// temu podobna snov: zvarek se je hitro strdil v žolco; iz mleka se je naredila zdrizasta žolca
SSKJ
žólč -a [u̯č(ọ̑) 
  1. 1. grenka, zelenkasto rumena tekočina, ki jo izločajo jetra: bruhati žolč; preiskava žolča; sestavine žolča; okus po žolču; grenek kot žolč
  2. 2. ekspr. jeza, togota: žolč mu je prekipel, zavrel; izbruh žolča; bled od žolča / vsi so občutili njegov žolč / brez žolča, z žolčem v srcu misliti na koga
    // strastno, popadljivo sovraštvo: kritika, polna žolča / z žolčem kaj pripomniti
    ● 
    žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja; ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; ekspr. zlivati žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati
SSKJ
žólčast -a -o [u̯čprid. (ọ̑) podoben žolču: žolčasta tekočina / žolčast okus
♦ 
bot. žolčasti goban neužitna goba s svetlo rjavim klobukom in rožnato trosovnico, Tylopilus felleus
SSKJ
žólčast tudi žóličast -a -o [u̯čprid. (ọ̑) podoben žolci: gosta žolčasta jed
SSKJ
žólčen -čna -o [u̯čprid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na žolč: žolčne snovi / žolčni napad / žolčna preiskava
     
    med. žolčni kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v žolču; žolčne kisline kisline, ki so v žolču; žolčna barvila snovi, ki dajejo barvo žolču
  2. 2. ekspr. jezljiv, togotljiv: žolčen človek; po naravi je zelo žolčen / žolčen glas
    // strastno, popadljivo sovražen: biti žolčen zaradi česa / žolčni očitki; žolčen pogovor, prepir; žolčna kritika, razprava
    žólčno prisl.: žolčno govoriti, pisati; žolčno rumene oči
SSKJ
žolčevòd -óda [u̯č(ȍ ọ́) anat. cev, ki odvaja žolč iz jeter in žolčnika v dvanajstnik: zamašitev žolčevoda
SSKJ
žolčljív -a -o [u̯čprid. (ī í) ekspr. jezljiv, togotljiv: po naravi je zelo žolčljiv / človek žolčljivega videza
// strastno, popadljivo sovražen: pisec kritike je preveč žolčljiv / žolčljiv ton polemike; žolčljive besede; žolčljiva ironija
    žolčljívo prisl.: žolčljivo reči
SSKJ
žólčnik -a [u̯č(ọ̑) anat. organ, v katerem se zbira in zgošča žolč: vnetje žolčnika
SSKJ
žólčnost -i [u̯čž (ọ̑) ekspr. jezljivost, togotljivost: ni mogel obvladati svoje žolčnosti / žolčnost glasu
// strastna, popadljiva sovražnost: žolčnost besed / z žolčnostjo vprašati
SSKJ
žóld -a [u̯d(ọ̑) zastar. vojaška služba: nabirati fante za žold / iti v žold iti k vojakom
● 
star. dobivati majhen žold plačilo, plačo
SSKJ
žolica ipd. gl. žolca ipd. 
SSKJ
žólna -e [u̯nž (ọ́) 
  1. 1. ptica z močnim dletastim kljunom in nogami, prilagojenimi za plezanje po deblu: žolna tolče, trka s kljunom; pije kot žolna zelo dosti, pogosto
     
    zool. črna žolna večja črna ptica z rdečo liso na glavi, Dryocopus martius; siva žolna pivka; zelena žolna zelena ptica s široko črno progo pod kljunom, Picus viridis
  2. 2. ekspr. kdor dosti, pogosto pije: on je prava žolna / kot psovka ti žolna pijana
SSKJ
žolnír -ja [u̯n(ístar.  
  1. 1. vojak: žolnirji so zavzeli grad / iti k žolnirjem; vzeti koga v žolnirje / upor žolnirjev zaradi prenizke plače najemniških vojakov
  2. 2. inženir geodezije, zemljemerec: žolnir je izmeril zemljišče / rudniški žolnir
    // inženir sploh: načrt je naredil žolnir
Število zadetkov: 93154