Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
žvála -e ž (ánav. mn.  
  1. 1. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda: odpeti žvale; konj je prhal in grizel žvale
  2. 2. med. boleča razpoka v ustnem kotu: namazati žvale
SSKJ
žváliti -im nedov. (á ȃ) nar. žvečiti, žuliti: žvaliti kruh
SSKJ
žvárast -a -o prid. (á) pog. nekvaliteten zaradi veliko maščobe, mren, kit: žvarasta govedina; žvarasto meso
SSKJ
žvárcet -a (ā) gastr. telečja obara z drobtinicami, prepraženimi na maslu: skuhati žvarcet
SSKJ
žvarovína in žvárovina -e ž (í; á) pog. nekvalitetno meso z veliko maščobe, mren, kit: samo žvarovino jedo; mesar mu je podtaknil kos žvarovine
SSKJ
žvéček -čka (ẹ̑) z žvečenjem zmehčan kos česa: izpljunil je tobačni žveček; žveček žvečilnega gumija
SSKJ
žvéčen -čna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na žvečenje: žvečna sposobnost / redko žvečni tobak tobak za žvečenje
 
anat. žvečne mišice žvečilne mišice
SSKJ
žvéčenje -a (ẹ́) glagolnik od žvečiti: med žvečenjem se hrana premeša s slino; dolgotrajno, temeljito žvečenje; žvečenje krhljev / tobak za žvečenje
SSKJ
žvečílec -lca [lc in u̯c(ȋ) redko kdor žveči: žvečilci žvečilnega gumija / žvečilec tobaka
SSKJ
žvečílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žvečenje: žvečilni gibi čeljusti / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni tobak tobak za žvečenje
 
anat. žvečilne mišice mišice, ki premikajo spodnjo čeljust
SSKJ
žvečílo -a (í) 
  1. 1. kar se žveči: izpljuniti žvečilo
  2. 2. organ za žvečenje: zobje in druga žvečila
SSKJ
žvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel
    // imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin
    // ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico
  2. 2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval
    ● 
    slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutil
    žvečèč -éča -e: žvečeč drobiti grižljaj
SSKJ
žvéčka -e ž (ẹ̑) žarg. žvečilni gumi: delil je otrokom žvečke
SSKJ
žvégla -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. etn. ljudsko glasbilo iz slivovega lesa, podobno flavti: izdelovati žvegle; ljudski godec z žveglo
  2. 2. nar. piščal: igrati na žveglo; pastirska žvegla
SSKJ
žvegláč -a (á) nar. kdor igra na piščal: poslušati žveglača
SSKJ
žvéglarica -e ž (ẹ̑) nar. ženska, ki igra na piščal: žveglarica je nehala igrati
SSKJ
žvegláti -ám tudi žvéglati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑) 
  1. 1. etn. igrati na žveglo: en godec je žveglal na žveglo, drugi pa igral na harmoniko
  2. 2. nar. igrati na piščal: deček je žveglal in pel
SSKJ
žvéglica -e ž (ẹ̑) nar. piščal: dečki si delajo žveglice; bezgova, vrbova žveglica
SSKJ
žvekálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žvečenje: žvekalna sposobnost zobovja / žvekalni organ organ za žvečenje, drobljenje hrane
 
anat. žvekalne mišice žvečilne mišice
SSKJ
žvekálka -e [lk tudi u̯kž (ȃ) anat. žvečilna mišica: žvekalke in obrazne mišice
Število zadetkov: 93154