Zadetki iskanja

SSKJ
žvekálnik -a [tudi u̯n(ȃ) zool. prebavni organ navadno s hitinasto prevleko, v katerem se hrana drobi: žvekalnik kot del prebavnega sistema pri rakih
SSKJ
žvekánje -a (ȃ) glagolnik od žvekati: žvekanje utrjuje zobovje
SSKJ
žvekáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. redko žvečiti: žvekal je skorjico kruha / žvekati tobak / žvekati slamico gristi, grizljati
  2. 2. nar. cmokati, čofotati: voda mu je žvekala v čevljih; razmočena zemlja je žvekala pod nogami
    žvekajóč -a -e: žvekajoča zemlja
SSKJ
žvenčáti -ím nedov., žvénči in žvênči; žvénčal in žvênčal (á í) redko zvenčati: orožje žvenči
SSKJ
žvènk žvénka in žvênka (ȅ ẹ́, é) 
  1. 1. oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: slišati tanke žvenke; šipa se je z žvenkom razletela
    // žvenketanje: oddaljen žvenk kladiv; žvenk kovancev
  2. 2. nav. ed., ekspr. denar: popival je, dokler je bilo kaj žvenka; imeti dosti žvenka in cvenka
    ● 
    kosa ima pravi žvenk glas ob udarcu po njej kaže na dobro kvaliteto
SSKJ
žvènk medm. (ȅ) posnema oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: žvenk, je zažvenketala razbita šipa
SSKJ
žvénkati -am in žvênkati -am in žvenkáti -ám nedov. (ẹ̑; ȇ; á ȃ) dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe žvenkajo ob sunkih vetra / ekspr. drobiž je žvenkal v skrinjico žvenketaje padal
SSKJ
žvénkelj -klja (ẹ́) nar. kembelj: zaslišati udarce žvenklja
SSKJ
žvenkèt -éta (ȅ ẹ́) oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarec se je z žvenketom razbil; žvenket razbitega stekla
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
SSKJ
žvenketánje -a (ȃ) glagolnik od žvenketati: poslušati žvenketanje kovancev, kozarcev
SSKJ
žvenketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose so žvenketale; prazne steklenice so ob tresljajih žvenketale; streljali so, da so žvenketale šipe v oknih / koščki ledu so žvenketali po skalah žvenketajoč padali
// povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: nestrpno je žvenketal z avtomobilskimi ključi; žvenketali so s kozarci in si nazdravljali
● 
ekspr. vedo, kje je treba žvenketati z denarjem kazati svojo premožnost; ekspr. žvenketati z orožjem groziti z vojno
    žvenketáje: kose so žvenketaje zadevale druga ob drugo
    žvenketajóč -a -e: kovanci so žvenketajoč padli na tla; roko je imela polno žvenketajočih zapestnic
SSKJ
žvenkljánje -a (ȃ) glagolnik od žvenkljati: slišali so žvenkljanje orožja / žvenkljanje kravjih zvoncev zvončkljanje
 
ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje
SSKJ
žvenkljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo žvenketati: drobiž mu je pri hoji žvenkljal v žepu / kraguljčki so veselo žvenkljali zvončkljali
    žvenkljajóč -a -e: žvenkljajoči kovanci
SSKJ
žvénkniti -em in žvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe v oknih so žvenknile zaradi sunka
// povzročiti oster, višji glas zlasti z udarcem, trkom s čim: žvenknil je z ostrogami / ekspr. žvenknila sta s kozarci trčila
SSKJ
žveplálnica -e [tudi u̯nž (ȃ) agr. prostor za žveplanje: žveplalnica za hmelj
SSKJ
žveplálnik -a [tudi u̯n(ȃ) agr. priprava ali stroj za prašenje vinske trte z žveplom v prahu: uporabljati žveplalnik / motorni, ročni žveplalnik
SSKJ
žveplánje -a (ȃ) glagolnik od žveplati: žveplanje trt; škropljenje in žveplanje / žveplanje sodov / žveplanje vina
SSKJ
žveplár -ja (á) delavec v proizvodnji žvepla: delo žveplarjev
SSKJ
žvêplast -a -o prid. (é) nanašajoč se na žveplo: žveplast zrak / žveplast smrad
 
kem. žveplasta kislina kislina s štirivalentnim žveplom
SSKJ
žvepláti -ám nedov. (á ȃagr.  
  1. 1. škropiti, posipavati s sredstvi, ki vsebujejo žveplo: žveplati vinsko trto; žveplati proti pepelasti plesni
  2. 2. razkuževati z žveplovim dimom: žveplati klet, sode / žveplati fige, slive; žveplati hmelj, tobak
  3. 3. navadno v zvezi žveplati vino z dodajanjem spojin štirivalentnega žvepla delati, da je vino obstojno in ohrani sortne značilnosti: žveplati bela vina
    žveplán -a -o: žveplani sodi; vino je preveč žveplano
Število zadetkov: 93154