Zadetki iskanja

SSKJ
žvêplec -a [ləc(ē) kem., v zvezi ogljikov žveplec spojina ogljika in žvepla; ogljikov sulfid: razkužiti z ogljikovim žveplecem
SSKJ
žveplén -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na žveplo: žvepleni prah; žveplene pare / žvepleno škropivo / žveplene toplice / žvepleni dež dež z žveplenimi snovmi
// žveplena barva živo rumena barva
 
farm. žvepleni puder puder, ki vsebuje žveplov cvet in se uporablja pri kožnih izpuščajih; žvepleno milo milo, ki vsebuje žveplo v prahu in se uporablja pri kožnih boleznih; kem. žvepleni cvet s sublimacijo dobljeno žveplo v prahu; žveplena kislina žveplova kislina; min. žvepleni cvet žveplov cvet
    žvepléno prisl.: bluza žvepleno rumene barve
SSKJ
žvepleníca -e ž (ístar.  
  1. 1. voda, ki vsebuje žveplov vodik: kopati se v žveplenici
    // izvir take vode: ob žveplenicah se je razvilo zdravilišče
  2. 2. žveplenka: z žveplenico si prižigati cigareto
SSKJ
žveplenjáča -e ž (á) bot., v zvezi navadna žveplenjača strupena goba z žvepleno rumenim klobukom in dolgim rumenim betom, Hypholoma fasciculare
SSKJ
žveplénka -e ž (ẹ́) 
  1. 1. nekdaj vžigalica, ki ima v vnetljivi glavici žveplo: krošnjar je prodajal trakove, šivanke in žveplenke
  2. 2. pog. vžigalica sploh: škatlica žveplenk
SSKJ
žveplíti -ím nedov. (ī í) agr. žveplati: žvepliti trto / žvepliti klet, sode
SSKJ
žvêplo -a (é) krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom: pridobivanje žvepla; vonj po gorečem žveplu / žveplo v prahu
 
ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
 
min. amorfno, kristalno žveplo; samorodno žveplo
SSKJ
žvêplov -a -o prid. (é) nanašajoč se na žveplo: žveplov prah; žveplove pare / žveplove spojine
 
agr. žveplov trak trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; kem. žveplov dioksid brezbarven plin z ostrim vonjem, ki nastaja pri gorenju žvepla na zraku; žveplova kislina brezbarvna oljnata tekočina, ki je osnovna surovina v kemični industriji; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
SSKJ
žveplovodík -a (ȋ) poljud. spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih, strok. vodikov sulfid: meriti količino žveplovodika v zraku; vonj po žveplovodiku
SSKJ
žveplovodíkov -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi žveplovodikova kislina vodna raztopina vodikovega sulfida
SSKJ
žvérca -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. ekspr. zelo živahen, nemiren človek, zlasti otrok: ta žverca je le težko pri miru; bil je majhen in suh, prava žverca / kot psovka kdo te bo poslušal, žverca sitna
  2. 2. nar. gorenjsko gošča, ostanki v pipi: postrgati žverco iz pipe / tobakova žverca
SSKJ
žvirca gl. žverca 
SSKJ
žvížg -a (ȋ) visok, oster glas: zaslišati žvižg; predirljiv, tih žvižg / žvižgi granat; žvižgi vlakov / gamsov žvižg / glasni žvižgi občinstva
SSKJ
žvížga -e ž (ȋ) 
  1. 1. ekspr. piščalka: zaslišal se je brlizg miličnikove žvižge
  2. 2. star. žvižganje: iz hleva se je slišala hlapčeva žvižga / ustnice so se mu zaokrožile na žvižgo
SSKJ
žvižgáč -a (á) kdor žvižga: žvižgače težko posluša; predirljivi žvižgi objestnih žvižgačev
♦ 
zool. pritlikavi ali mali žvižgač majhen sivo rjav stepski zajec z belo obrobljenimi ušesi, Ochotona pusilla
SSKJ
žvižgálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žvižganje: žvižgalna tehnika / ekspr. razočarana publika se je oglasila s pravim žvižgalnim koncertom
SSKJ
žvížganje -a (í) glagolnik od žvižgati: zaslišalo se je žvižganje / žvižganje lokomotiv / ptičje žvižganje / žvižganje krogel; žvižganje vetra / žvižganje nezadovoljnih gledalcev
SSKJ
žvížgati -am nedov. (í) 
  1. 1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove: naučil se je žvižgati; šel je po cesti in žvižgal; tiho, veselo žvižgati / žvižgati znano pesem / žvižgati na piščalko; žvižgati skozi prste
  2. 2. z žvižganjem dajati znamenja: žvižgati prijatelju, psu; sošolec žvižga pod oknom / žvižgati za dekleti
  3. 3. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka žvižga; brezoseb. v sapniku mu je žvižgalo piskalo
    // oglašati se s takimi glasovi: gamsi žvižgajo; v grmovju je žvižgal kos
  4. 4. ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: ostra burja je žvižgala okoli vogalov; zunaj žvižga veter / bič je žvižgal skozi zrak; krogle so žvižgale nad njihovimi glavami
    // povzročati žvižganju podobne glasove: žvižgati s šibo po zraku
  5. 5. ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: gledalci so začeli žvižgati; žvižgati govorniku
    ● 
    ekspr. tako boste plesali, kot bom jaz žvižgal tako boste delali, ravnali, kot bom jaz hotel; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat (in ribam gost) je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat (in ribam gost) bi umrli, se ubili; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
    žvížgati se pog., s smiselnim osebkom v dajalniku  (ne) biti mar: služba se mu žvižga; žvižga se mu, kaj bodo rekli
    žvižgáje: granate so žvižgaje udarjale v zemljo
    žvižgajóč -a -e: šel je naprej, žvižgajoč svojo pesem; žvižgajoči udarci bičev
SSKJ
žvižgàv -áva -o tudi žvížgav -a -o prid. (ȁ á; í) podoben žvižganju, žvižgom: zakričati z žvižgavim glasom
SSKJ
žvížgavec -vca (í) 
  1. 1. kdor žvižga: zbudil me je preglasen žvižgavec
    // ekspr. ptič, ki žvižga: psi lajajo nad žvižgavci; zunaj so se oglašali kosi žvižgavci
  2. 2. nar. zelo kislo, slabo vino: sedeli so pri steklenici rdečega žvižgavca
Število zadetkov: 93154