Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
žrtvovánost -i ž (á)
stanje žrtvovanega človeka: žrtvovanost vojnih generacij
SSKJ²
žrtvováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
1. v različnih religijah dajati, ponujati žival, človeka božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: žrtvovati Apolonu; pred bitko so žrtvovali bogovom / žrtvovati hčer, sina boginji; žrtvovati jagnje, kozlička / žrtvovati pridelke darovati
2. dajati kaj, odpovedovati se čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: preveč denarja smo žrtvovali, da bi zdaj vse propadlo; veliko je žrtvoval za to, da bi otroci študirali / žrtvovati lastne interese višjim ciljem / za dokončanje naloge je žrtvoval počitnice / ekspr. ali mi lahko žrtvujete pol ure ali ste lahko pol ure z menoj
♦ šah. žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača
3. dopuščati, povzročati, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: za zmago so žrtvovali na tisoče vojakov
// ne upoštevati kaj, odpovedovati se čemu, kar se ima glede na kaj za manj pomembno, vredno: pesnik je jasnost verza žrtvoval rimi; resnico so žrtvovali sprotnim koristim
4. ekspr. delati, povzročati, da kdo propade, je deležen negativnih posledic zaradi česa, kar se zdi komu drugemu pomembno, vredno uveljaviti: tej ideji so žrtvovali celo generacijo
● ekspr. v tej aferi so ga žrtvovali dopustili so, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo; ekspr. žrtvovati življenje domovini, za domovino umreti zanjo, zlasti v boju
    žrtvováti se 
    1. podrejati svoje delovanje, interese čemu, kar se ima za pomembno, vredno: žrtvovati se za družino, otroke
    // (biti pripravljen) umreti, izpostaviti se veliki nevarnosti za kaj, kar se ima za pomembno, vredno, navadno v boju: za kritje umika ranjencev se je žrtvovalo nekaj prostovoljcev
    2. šalj. delati, opravljati kaj neprijetnega, zlasti namesto koga drugega: žrtvoval se je in namesto njega napisal pismo; kdo se bo žrtvoval in šel v trgovino
    žrtvujóč -a -e:
    sporazumeli so se, žrtvujoč pri tem svoje koristi; žrtvujoča se žena
    žrtvován -a -o:
    žrtvovani interesi; biti žrtvovan bogovom; žrtvovana žival; ideologiji žrtvovana generacija
SSKJ²
žubòr -ôra m (ȍ ó)
zastar. žuborenje: žubor potoka, vode / žubor šolarjev
SSKJ²
žuborênje -a s (é)
glagolnik od žuboreti: prijetno žuborenje potoka, vodometa / hitro otroško žuborenje
SSKJ²
žuboréti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori; prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir
// s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala
2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba; od vsepovsod je žuborela človeška govorica
3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli
// živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci
    žuborèč -éča -e:
    voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku
SSKJ²
žúganje -a s (ū)
glagolnik od žugati: ustrašiti se žuganja / ostalo je samo pri žuganju
SSKJ²
žúgati -am nedov. (ū)
1. zamahovati z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo: jezno, skrivaj mu je žugal / žugati s stisnjenimi pestmi, prstom
2. ekspr. groziti, pretiti: žugal je sestri, da mora oditi od hiše; oče je žugal s kaznijo / plaz žuga podreti hišo
    žugáje :
    govorila je, žugaje s prstom
    žugajóč -a -e:
    odšel je, žugajoč nam s pestjo; žugajoč prst
SSKJ²
žúgavec -vca m (ū)
1. ekspr. kdor (rad) žuga, svari: jezni žugavci / ne verjeti žugavcu
2. zastar. kazalec (roke): oče je dvignil žugavec; prijeti kaj s palcem in žugavcem
SSKJ²
žúgniti -em dov. (ú ȗ)
1. zamahniti z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo: skrivaj mu je žugnila / žugniti s prstom
2. star. povedati, reči: nikomur ni žugnil o svoji nameri / niti besede ni žugnil rekel, spregovoril
SSKJ²
žúka -e ž (ū)
bot., navadno v zvezi navadna žuka šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: cvetoča navadna žuka
SSKJ²
žukovína -e ž (í)
šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, bot. navadna žuka: vezati trte z žukovino
SSKJ²
žulíti in žúliti -im nedov. (ī ú)
1. delati, povzročati žulj, žulje: novi čevlji ga žulijo; kamenček na peti me žuli; zelo žuliti
// s tiščanjem, pritiskanjem povzročati komu poškodbo, poškodbe: ovratnik ga žuli; konja sedlo žuli
2. ekspr. držati kaj, preprijemajoč, predevajoč iz roke v roko: moški so žulili svoje klobuke v rokah; med rokami je žulila prazno skodelico
3. ekspr. imeti dolgo v ustih in grizljati: med zobmi žuli travno bilko; kar naprej žuli svojo cigaro, pipo / otrok je žulil prst sesal
4. ekspr. počasi jesti ali piti: žulil je skorjo kruha; ves večer je žulil pivo / žuli svoj kozarček
5. ekspr. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: negotovost me najbolj žuli / z oslabljenim pomenom skrbi me žulijo zelo sem v skrbeh
6. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: žulijo jih davki, izdatki; ljudje pač govorijo o tem, kar jih najbolj žuli
● ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; pog. žuli se za izpit uči se, študira
    žulèč -éča -e:
    žuleči čevlji
SSKJ²
žúlj -a m (ū)
mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah: na dlaneh so se mu naredili žulji; žulj je počil, se predrl; dobiti, imeti žulje; krvav, mehek, voden žulj; žulj na peti
// kožna zadebelina na dlaneh, ki nastane na utrjeni koži zlasti pri fizičnem delu: od žuljev raskave roke / pri grabljenju, veslanju dobiti trde žulje
● ekspr. od samega sedenja bo dobil žulje na zadnjici zelo je len; ekspr. živeti od tujih žuljev od tujega dela; ekspr. svoj kruh si služi s krvavimi žulji s trdim delom
♦ bot. španski žulj bodeča rastlina z razraslim steblom in zlato rumenimi cveti v koških, Scolymus hispanicus
SSKJ²
žúljast -a -o prid. (ū)
ki ima žulje: segel mu je v žuljasto dlan; od dela žuljaste roke
SSKJ²
žúljav -a -o prid. (ú)
ki ima žulje: žuljava dlan, roka
SSKJ²
žuljavína -e ž (í)
zastar. ožuljeno mesto (na koži): žuljavine na nogah, prstih
SSKJ²
žúljavost -i ž (ú)
lastnost, značilnost žuljavega: žuljavost nog, rok
SSKJ²
žúljček -čka m (ū)
manjšalnica od žulj: ti žuljčki se bodo hitro pozdravili
● ekspr. rešiti moramo en sam žuljček problem
SSKJ²
žúpa1 -e ž (ú)
1. zgod. sestavni del staroslovanskih kneževin: staroslovanske župe
2. zgod., v fevdalizmu skupnost prebivalcev ene ali več vasi ali njeno ozemlje: župa je krčila gozd
3. nekdaj večja organizacijska enota, ki povezuje društva, organizacije: predsednik gasilske župe; sokolska župa / Hubadova pevska župa
4. zastar. župnija: župnik iz bližnje župe
SSKJ²
žúpa2 -e ž (ú)
1. nižje pog. juha: naliti, srebati župo; redka, vroča župa / goveja, krompirjeva župa
● ekspr. ta pa ni po (prežgani) župi priplaval je bister, prebrisan
2. nar. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja; mošt
Število zadetkov: 97669