Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Zdravje in dobrobit človeka
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin human health and well-being , ki na področju zdravstvenega varstva označuje stanje človekovega telesa in duha, ki ga posameznik lahko krepi med drugim tudi z gibanjem v naravi. Pri ustreznikih zdravje in blaginja ter zdravje in blagostanje me moti predvsem to, da blaginja in blagostanje asociirata preveč na materialno stanje oz. ekonomijo. Ali je kakšna razlika med blaginjo in blagostanjem ? Tretja možnost je ustreznik zdravje in dobro počutje , ki pa po mojem mnenju tudi ni povsem ustrezen, ker gre pri obravnavanem pojmu za širše pozitivne učinke in ne zgolj za dobro počutje. Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Zemljina
Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina . Avtor je pisal tudi o bloku zemljine , ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V Slovenskem pravopisu 2001 sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja?
Terminološka
Zgodbarjenje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin storytelling , ki označuje veščino komuniciranja, pri kateri pripovedovalec podaja zgodbo skupini poslušalcev, pri čemer skuša z različnimi retoričnimi sredstvi čim bolj pritegniti njihovo pozornost. Pojavlja se predvsem na področju turizma in marketinga. V slovenskem jeziku se pojavljata ustreznika pripovedovanje zgodb in zgodbarjenje . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?
Terminološka
Železniški paket
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ2 enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju?
Terminološka
Žepni odlagalnik
Iščem ustrezno slovensko poimenovanje za predmet (in skulpturo na razstavi Franca Soline, doktorja računalništva in kiparja), ki se v nemščini imenuje Taschenleerer , v francoščini pa vide-poche . Gre za podstavek, na katerega se odloži predmete iz žepa. Po mojem mnenju predlogi pladenj , podstavek za drobnarije in odlagalnik ( odlagalnik se uporablja predvsem za odlaganje papirja) niso ustrezni. Verjetno bi moral biti v (novi) besedi omenjen tudi žep , saj gre za odlaganje iz žepa. Razmišljala sem o predlogih spraznižep in praznižepnik . Kaj mi svetujete?
Število zadetkov: 85