Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola [rasstrupítəu̯ rasstrupítve]
    1. proces, pri katerem se iz organizma odstranijo škodljive snovi ali se razgradijo
    2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi odstranijo od kod ali se razgradijo
    3. navadno ekspresivno odstranitev česa nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: razstrupiti
ríkša ríkše samostalnik ženskega spola [ríkša]
    1. vozilo z dvema ali tremi kolesi za prevoz ljudi, ki ga vleče, poganja človek, po izvoru iz Azije
      1.1. tako vozilo na motorni pogon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Rikscha iz jap. jinrikisha, iz jin ‛človek’, riki ‛sila, moč’ in sha ‛voz’, prvotno torej ‛voz na človeško silo’ - več ...
rútka rútke samostalnik ženskega spola [rútka]
    1. izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: ruta, rutica
      1.1. tak izdelek kot del skavtske ali taborniške uniforme; SINONIMI: rutica
      1.2. pokrivalo iz takega kosa blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: ruta, rutica
STALNE ZVEZE: rdeča rutka, rumena rutka
ETIMOLOGIJA: ruta
salónar salónarja samostalnik moškega spola [salónar]
    1. navadno v množini eleganten nizek ženski čevelj s srednje visoko ali visoko peto
      1.1. navadno v množini eleganten nizek moški čevelj
ETIMOLOGIJA: salon
slikopís slikopísa samostalnik moškega spola [slikopís]
    1. slike za posredovanje sporočila, zlasti kot predhodnik pisave
      1.1. pisava, pri kateri slika predstavlja besedo, zlog
    2. krajše besedilo, literarno delo, namenjeno opismenjevanju, v katerem so določene besede nadomeščene s sličicami
ETIMOLOGIJA: slika + pisati
sonatína sonatíne samostalnik ženskega spola [sonatína]
    iz glasbene umetnosti krajša, tehnično manj zahtevna sonata
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sonatina, prvotno ‛mala sonata’, iz sonata - več ...
špárgljev špárgljeva špárgljevo pridevnik [špárgljeu̯ špárgljeva špárgljevo] ETIMOLOGIJA: špargelj
tóžibába tóžibábe samostalnik ženskega spola [tóžibába]
    slabšalno kdor (rad) toži
ETIMOLOGIJA: tožiti + baba
tropínovec tropínovca samostalnik moškega spola [tropínovəc]
    žganje iz grozdnih tropin
ETIMOLOGIJA: tropina
tùc medmet
    1. ponovljeno posnema zvoke plesne elektronske glasbe
    2. kot samostalnik, podvojeno, neformalno elektronska plesna glasba
      2.1. kot samostalnik, podvojeno, neformalno poudarjeni zvok take glasbe
    3. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki se izvaja hitreje in z izrazitimi ritmičnimi poudarki
      3.1. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki izvaja tako glasbo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. tuc tuc (tuc), imitativnega izvora in naslonjeno na ponovljeni velelnik tuc(i) glagola tȗći ‛tolči’
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni]
    1. ki je v zvezi z umetnostjo
      1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
      1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
    2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
    3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: umetnost
vitamínsko prislov [vitamínsko]
    glede na prisotnost, vsebnost vitaminov
ETIMOLOGIJA: vitaminski
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
volúhar volúharja samostalnik moškega spola [volúhar]
    1. podgani podoben glodalec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom; primerjaj lat. Arvicola amphibius; SINONIMI: iz zoologije veliki voluhar
    2. slabšalno kdor zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje
STALNE ZVEZE: veliki voluhar
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...
zaímek zaímka samostalnik moškega spola [zaímək]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kazalni zaimek, osebni zaimek, oziralni zaimek, svojilni zaimek
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. prōnōmen (iz lat. pro.. ‛pred, za, namesto’ ali gr. pró ‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen ‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost]
    1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
      1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
ETIMOLOGIJA: žaljiv
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək]
    1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne
      1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
    2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
    3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: žareti - več ...
žárek2 žárka žárko pridevnik [žárək]
    1. ki ima zaradi razkrajanja maščobe neprijeten vonj in grenek, rahlo pekoč okus
      1.1. ki je posledica te lastnosti, kaže nanjo
      1.2. ki spominja na to lastnost
    2. ekspresivno ki je izrazit, močen, zlasti pri oddajanju, odboju svetlobe
      2.1. ekspresivno ki je izrazite, zlasti rumenkasto rjave barve
ETIMOLOGIJA: žareti - več ...
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
Število zadetkov: 99