Fran/iskanje/*

Pleteršnik

žužnjȃvəc, -vca, m. der undeutlich, langsam redet oder saumselig arbeitet, Cig.

Pleteršnik

žužúr, -rja, m. der Speckkäfer (dermestes sp.), Novake nad Cerknim-Erj. (Torb.).

Pleteršnik

žvádər, -dra, m. die Rindswamme, die Quabbe, Cig., C.

Pleteršnik

žvȃg, m. der Feuerschwamm, Cig., Jan., C., Goriška ok., Banjščice-Erj. (Torb.); — prim. stsl.: svagarь jestь guba i trъstъ, Mik.

Pleteršnik

žváge, f. pl., nam. žlage, Ravn.-M.

Pleteršnik

žváje, f. pl., nam. žlage, Jarn., Mur.

Pleteršnik

žvála, f. das Gebiss am Pferdezaum, Habd.-Mik., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: pl. žvale, Mur., Cig., Jan., BlKr., Valj. (Rad), jvzhŠt.

Pleteršnik

žvaláti, -ȃm, vb. impf. = žvaliti, BlKr.

Pleteršnik

žváli, m. pl. = žvale, Cig., C.

Pleteršnik

žváliti, -im, vb. impf. ž. konja, dem Pferde das Gebiss anlegen, Cig., C.

Pleteršnik

žvȃłnik, m. das Kinneisen, C.

Pleteršnik

žvaníkəlj, -klja, m. die Fetthenne (sedum), Jan., Medv. (Rok.); — prim. ženikelj.

Pleteršnik

žvápiti, -im, vb. impf. kauend essen, mit vollem Munde o. ungeschickt essen: jesti in ž., Fr.-C.

Pleteršnik

žvárast, adj. hart, zähe: žvarasto meso, Polj.

Pleteršnik

žváriti, -im, vb. impf. schwer kauen (= po ustih valjati pa ne moči razžvečiti), Polj.

Pleteršnik

žvę́čati, -ím, vb. impf. = zvečati, klingen, C., Mik.

Pleteršnik

žvę̑čək, -čka, m. nekaj ožvečenega, Gor.

Pleteršnik

žvę́čən, -čna, adj. zum Kauen dienend, Kau-: žvę̑čni poper, tobak, der Kaupfeffer, der Kautabak, Cig.

Pleteršnik

žvę́čenje, n. das Kauen.

Pleteršnik

žvečílọ, n. das Kauwerkzeug, Cig. (T.).

Fran