máčka -e ž (ȃ)
1. domača žival s krajšim gobcem, gosto mehko dlako in vpotegljivimi kremplji, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, ali na prostem, zlasti za lovljenje miši: mačka čepi na peči in prede; mačka se grbi, ježi, piha pred psom; mačka se igra z miško; mačka mijavka, prede, se umiva; mačke se gonijo; pri hiši imajo veliko mačk; bela, črna, pisana mačka; mlada mačka; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče; prišel je po tiho kot mačka; nižje pog. siten kakor breja mačka; trdoživ kot mačka / muc, je poklical mačko / angorska, siamska mačka / velika mačka nav. mn. domači mački sorodna zver, zlasti lev, tiger, leopard in jaguar
// mačja samica: mačka ima mlade; mačka je skotila mladiče; knjige prenaša iz kota v kot kakor mačka mlade
2. nav. slabš. spretna, premetena ženska: to ti je mačka, nje že ne boš ugnal
3. ekspr. spolno privlačna ženska: ima lepo postavo, je fotogenična, prava mačka; kakšna dobra mačka!
4. nar., v prislovni rabi izraža močno zanikanje: da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri / v medmetni rabi misliš, da bom delal zate? Mačko, če češ
● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; tadva sta si, se gledata kakor pes in mačka sovražita se; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
♦ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško; zool. divja mačka v gozdovih živeča mačka, Felis silvestris; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
máli1 -ega m (ȃ)
nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen
// (majhen) sin: dati malega v varstvo sosedi; prišla sem pogledat vašega malega, je rekla teta; mati gre z malim k zdravniku / starši čakajo, da mali zaspijo otroci; prim. majhen, mali2, mala
nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen
// (majhen) sin: dati malega v varstvo sosedi; prišla sem pogledat vašega malega, je rekla teta; mati gre z malim k zdravniku / starši čakajo, da mali zaspijo otroci; prim. majhen, mali2, mala
Celotno geslo
Vezljivostni G
manipulírati z/s -am z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
navadno slabšalno kdo/kaj preračunljivo upravljati s kom/čim
/Spretno/ manipulira s starši.
/Spretno/ manipulira s starši.
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
ePravopis
milenijec
Predlog
milenijca samostalnik moškega spolapripadnik generacije, rojene po letu 1980
IZGOVOR: [milénijəc], rodilnik [milénijca]
BESEDOTVORJE: milenijčev
SSKJ²
mìš2 míši ž (ȉ í)
majhen, škodljiv glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki: miš cvili, gloda; loviti miši; bila je tiho kot miš zelo; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; biti moker kot miš zelo; popolnoma; reven kot cerkvena miš zelo / past, strup za miši
● ekspr. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; zool. gozdna, hišna, poljska miš
majhen, škodljiv glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki: miš cvili, gloda; loviti miši; bila je tiho kot miš zelo; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; biti moker kot miš zelo; popolnoma; reven kot cerkvena miš zelo / past, strup za miši
● ekspr. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; zool. gozdna, hišna, poljska miš
SSKJ²
mlád -a -o tudi -ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladičȃ)
1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro
// ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju
2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo; jedli so mlad(i) krompir
// ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir
3. ki ima razmeroma malo let; ant. star2: gruča mladih fantov; ima mladega moža; nastop mladih tekmovalcev; njeni starši so še mladi; uči jih mlada učiteljica; po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti; vsega naveličani mladi ljudje / gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo
4. značilen za mladega človeka
a) po videzu: njegov obraz je ostal mlad; ima mlado, mehko polt; mlado čelo
b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas; ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile
c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu
5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni; mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad
6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona; mlade družine; njuna ljubezen je še mlada; mlado revolucionarno gibanje
// ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi
7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari; mladi in stari šef se dobro razumeta; mlada gospodinja je izvrstna kuharica
● nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad
♦ agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; jezikosl. mlada izposojenka
1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro
// ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju
2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo; jedli so mlad(i) krompir
// ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir
3. ki ima razmeroma malo let; ant. star2: gruča mladih fantov; ima mladega moža; nastop mladih tekmovalcev; njeni starši so še mladi; uči jih mlada učiteljica; po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti; vsega naveličani mladi ljudje / gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo
4. značilen za mladega človeka
a) po videzu: njegov obraz je ostal mlad; ima mlado, mehko polt; mlado čelo
b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas; ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile
c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu
5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni; mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad
6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona; mlade družine; njuna ljubezen je še mlada; mlado revolucionarno gibanje
// ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi
7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari; mladi in stari šef se dobro razumeta; mlada gospodinja je izvrstna kuharica
● nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad
♦ agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; jezikosl. mlada izposojenka
- mládi -a -o sam.:
mladi odhajajo v mesta; dobiti, imeti mlade mladiče; tam ima dež mlade pogosto dežuje; mlada, pog. ta mlada gospodinji snaha; ekspr. plesalo je staro in mlado vsi so plesali; star. izza mlada iz zamlada; od, zastar. iz mladega od mladosti;
Celotno geslo
eSSKJ
mladoléten mladolétna mladolétno pridevnik [mladolétən]
- 1. v nekaterih zvezah v obliki mladoletni ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
- 1.1. v katerem so udeleženi tisti, ki ne dosegajo zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato nimajo polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
- 2. kot samostalnik v obliki mladoletni, mladoletna kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti; SINONIMI: mladoletnik
Celotno geslo
eSSKJ
mladolétnica mladolétnice samostalnik ženskega spola [mladolétnica]
- 1. ženska, ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
- 2. iz zoologije večjemu molju podobna obvodna žuželka z dvema paroma žilastih dlakavih kril; primerjaj lat. Trichoptera, Limnephilus
Celotno geslo
eSSKJ
mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik]
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
- kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
Celotno geslo
eSSKJ
mladolétnikov mladolétnikova mladolétnikovo pridevnik [mladolétnikou̯ mladolétnikova mladolétnikovo]
- 1. ki je v zvezi z mladoletnikom, pripada mladoletniku
- 1.1. ki je v sorodstvenem, družbenem razmerju z mladoletnikom
Celotno geslo
eSSKJ
mladolétnost mladolétnosti samostalnik ženskega spola [mladolétnost]
- stanje, ko kdo ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
Celotno geslo
Frazemi
mléko Frazemi s sestavino mléko:
bél kot mléko, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu], mléko se šè cedí iz úst kómu, mléko se šè drží kóga, po ptíčje mléko posláti, po ptíčje mléko pošíljati, ptíčje mléko, samó še ptíčjega mléka mánjka kómu, sládek kot mléko, šè dišáti po mléku
bél kot mléko, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu], mléko se šè cedí iz úst kómu, mléko se šè drží kóga, po ptíčje mléko posláti, po ptíčje mléko pošíljati, ptíčje mléko, samó še ptíčjega mléka mánjka kómu, sládek kot mléko, šè dišáti po mléku
SSKJ²
móč1 -í ž (ọ̑)
1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu je spet dobil moči za delo / ta ptič ima v kljunu veliko moč / roka mu je brez moči visela ob telesu / ekspr. z vso močjo se je uprl v vesla kolikor je mogel; ekspr. z zadnjimi močmi je lezel na breg komaj, zelo težko
// sposobnost za prenašanje duševnih naporov: v delu je dobil moč, da je vzdržal v takih razmerah; pri zasliševanju mu je zmanjkalo moči; imel je dovolj moči, da je vztrajal / nimam moči, da bi to gledal ne morem tega gledati
// velika sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje duševnih ali telesnih naporov: pri nakladanju hlodov je dokazal svojo moč; obraz mu je izžareval moč in odločnost; občudovali so moč, s katero je prenašal trpljenje; duševna, telesna moč
2. nav. mn. sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje: starčku pešajo, pojemajo moči / obrezana rastlina je počasi izgubljala moč / lirika je črpala moč iz narodne pesmi / življenjska moč
3. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: moč domače industrije je iz leta v leto rasla; ugotoviti, kakšna je moč podjetja; moč stranke je v pravem vodstvu; moč vojske
// značilnost česa glede na obseg zanj značilne dejavnosti: naprave delajo z vso močjo / moč vodovoda
4. navadno s prilastkom kar omogoča komu določeno dejavnost: zaupati v svojo ustvarjalno in miselno moč; spoznavna moč človeka; stvariteljska moč mu pojema / obrambna moč države se veča; ofenzivna moč vojske / izobraževalna moč igrače; izrazna moč jezika; zdravilna moč rastline
// publ. značilnost česa glede na količino določenih dobrin, razvitosti določenega območja: denarna moč podjetja; gospodarska moč države raste; primerjati jedrsko moč posameznih držav; materialna moč meščanstva; vojaška moč blokov
5. kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo: v nekaterih družbenih ureditvah imajo državni organi veliko moč; pridobil si je družbeno moč; utrjevati moč demokratičnih institucij / v podjetju ima moč in ugled; nima dovolj moči, da bi lahko vplival na razmere / ekspr. pravica je brez moči
// kar omogoča komu, da vpliva, učinkuje na koga, kaj: njena bližina ima čudno moč; starši so pri doraščajočih otrocih pogosto brez moči; moč propagande, vzgoje, zgleda / nad njim nima več moči ne more več vplivati nanj
6. kar na kaj deluje zlasti v določeni smeri: silna moč ga je vlekla od okna; skrivnostna moč ga je vrgla ob tla; padali so, kot bi jim nevidna moč izpodsekavala noge / moči zemlje
7. značilnost česa
a) glede na učinek, posledico: moč naliva, potresa, vetra / moč odriva, stiska, sunka
b) glede na čutno zaznavnost: moč bolečine; moč glasu; moč svetlobe; moč vonja
c) intenzivnost: moč hrepenenja, ljubezni; moč vpliva, vtisa; moč volje trdnost
8. publ., s prilastkom delavec, uslužbenec: sprejmemo administrativno moč; tovarna potrebuje še nekaj delovnih moči; nastopilo je nekaj novih moči; dobili so novo učno moč novega učitelja
9. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na (vso) moč zelo, močno: hvali ga na vso moč; na vso moč se trudi; na moč lep avtomobil / zastar. letos imamo na moč žita zelo veliko / iz vse moči prepevati zelo glasno
10. fiz. delo, opravljeno v časovni enoti: meriti moč; enota za moč
● šalj. že po drugem kozarcu so jima pojemale moči sta postajala pijana; pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč energija; star. zakon dobi moč veljavo; publ. meriti moči tekmovati; brez moči mora gledati njeno trpljenje ne da bi mogel kaj ukreniti; ekspr. iz moči zaukati iz občutka moči; pog. priti spet k moči opomoči si; pog. ob moč priti oslabeti; ekspr. truditi se po najboljših močeh kolikor je mogoče; ekspr. po svoji moči koga podpirati kolikor je mogoče; pog. biti pri moči močen, krepek; pog. je še pri močeh je še močen, krepek; publ. delam, kolikor je v moji moči delam, kolikor morem; ekspr. ljubim te z vsemi močmi svojega srca zelo, močno; ekspr. ogrodje se z zadnjo močjo drži na stebrih toliko, da še stoji; ekspr. biti na koncu, pri kraju z močmi biti telesno, duševno izčrpan, onemogel; publ. ta dva igralca sta udarna moč našega moštva od njiju se največ pričakuje; v slogi je moč dobri medsebojni odnosi med ljudmi povečajo njihovo učinkovitost; noč ima svojo moč; kdor ima moč, ima tudi pravico kdor ima oblast, je lahko samovoljen
♦ bot. srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; ekon. kupna moč količina denarja, ki ga ima posameznik ali družba na razpolago za kupovanje blaga ali storitev; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; elektr. delovna moč ki se dovaja pri izmeničnem toku za opravljanje dela; jalova moč ki se dovaja pri izmeničnem toku za tvorbo električnih in magnetnih polj; filoz. volja do moči; fiz. konjska moč enota za merjenje moči, približno 740 W; moč stroja delo, ki ga opravi stroj v enoti časa; mat. moč množice število elementov množice; med. obrambna moč organizma; pravn. obvezna moč zakona lastnost zakona, da ga morajo vsi upoštevati; strojn. efektivna moč ki jo pogonski stroj odda delovnemu stroju; imenska moč stroja moč stroja, izražena s številom, ki označuje njegovo normalno zmogljivost; šport. vaje za moč vaje, ki krepijo mišice; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu je spet dobil moči za delo / ta ptič ima v kljunu veliko moč / roka mu je brez moči visela ob telesu / ekspr. z vso močjo se je uprl v vesla kolikor je mogel; ekspr. z zadnjimi močmi je lezel na breg komaj, zelo težko
// sposobnost za prenašanje duševnih naporov: v delu je dobil moč, da je vzdržal v takih razmerah; pri zasliševanju mu je zmanjkalo moči; imel je dovolj moči, da je vztrajal / nimam moči, da bi to gledal ne morem tega gledati
// velika sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje duševnih ali telesnih naporov: pri nakladanju hlodov je dokazal svojo moč; obraz mu je izžareval moč in odločnost; občudovali so moč, s katero je prenašal trpljenje; duševna, telesna moč
2. nav. mn. sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje: starčku pešajo, pojemajo moči / obrezana rastlina je počasi izgubljala moč / lirika je črpala moč iz narodne pesmi / življenjska moč
3. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: moč domače industrije je iz leta v leto rasla; ugotoviti, kakšna je moč podjetja; moč stranke je v pravem vodstvu; moč vojske
// značilnost česa glede na obseg zanj značilne dejavnosti: naprave delajo z vso močjo / moč vodovoda
4. navadno s prilastkom kar omogoča komu določeno dejavnost: zaupati v svojo ustvarjalno in miselno moč; spoznavna moč človeka; stvariteljska moč mu pojema / obrambna moč države se veča; ofenzivna moč vojske / izobraževalna moč igrače; izrazna moč jezika; zdravilna moč rastline
// publ. značilnost česa glede na količino določenih dobrin, razvitosti določenega območja: denarna moč podjetja; gospodarska moč države raste; primerjati jedrsko moč posameznih držav; materialna moč meščanstva; vojaška moč blokov
5. kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo: v nekaterih družbenih ureditvah imajo državni organi veliko moč; pridobil si je družbeno moč; utrjevati moč demokratičnih institucij / v podjetju ima moč in ugled; nima dovolj moči, da bi lahko vplival na razmere / ekspr. pravica je brez moči
// kar omogoča komu, da vpliva, učinkuje na koga, kaj: njena bližina ima čudno moč; starši so pri doraščajočih otrocih pogosto brez moči; moč propagande, vzgoje, zgleda / nad njim nima več moči ne more več vplivati nanj
6. kar na kaj deluje zlasti v določeni smeri: silna moč ga je vlekla od okna; skrivnostna moč ga je vrgla ob tla; padali so, kot bi jim nevidna moč izpodsekavala noge / moči zemlje
7. značilnost česa
a) glede na učinek, posledico: moč naliva, potresa, vetra / moč odriva, stiska, sunka
b) glede na čutno zaznavnost: moč bolečine; moč glasu; moč svetlobe; moč vonja
c) intenzivnost: moč hrepenenja, ljubezni; moč vpliva, vtisa; moč volje trdnost
8. publ., s prilastkom delavec, uslužbenec: sprejmemo administrativno moč; tovarna potrebuje še nekaj delovnih moči; nastopilo je nekaj novih moči; dobili so novo učno moč novega učitelja
9. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na (vso) moč zelo, močno: hvali ga na vso moč; na vso moč se trudi; na moč lep avtomobil / zastar. letos imamo na moč žita zelo veliko / iz vse moči prepevati zelo glasno
10. fiz. delo, opravljeno v časovni enoti: meriti moč; enota za moč
● šalj. že po drugem kozarcu so jima pojemale moči sta postajala pijana; pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč energija; star. zakon dobi moč veljavo; publ. meriti moči tekmovati; brez moči mora gledati njeno trpljenje ne da bi mogel kaj ukreniti; ekspr. iz moči zaukati iz občutka moči; pog. priti spet k moči opomoči si; pog. ob moč priti oslabeti; ekspr. truditi se po najboljših močeh kolikor je mogoče; ekspr. po svoji moči koga podpirati kolikor je mogoče; pog. biti pri moči močen, krepek; pog. je še pri močeh je še močen, krepek; publ. delam, kolikor je v moji moči delam, kolikor morem; ekspr. ljubim te z vsemi močmi svojega srca zelo, močno; ekspr. ogrodje se z zadnjo močjo drži na stebrih toliko, da še stoji; ekspr. biti na koncu, pri kraju z močmi biti telesno, duševno izčrpan, onemogel; publ. ta dva igralca sta udarna moč našega moštva od njiju se največ pričakuje; v slogi je moč dobri medsebojni odnosi med ljudmi povečajo njihovo učinkovitost; noč ima svojo moč; kdor ima moč, ima tudi pravico kdor ima oblast, je lahko samovoljen
♦ bot. srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; ekon. kupna moč količina denarja, ki ga ima posameznik ali družba na razpolago za kupovanje blaga ali storitev; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; elektr. delovna moč ki se dovaja pri izmeničnem toku za opravljanje dela; jalova moč ki se dovaja pri izmeničnem toku za tvorbo električnih in magnetnih polj; filoz. volja do moči; fiz. konjska moč enota za merjenje moči, približno 740 W; moč stroja delo, ki ga opravi stroj v enoti časa; mat. moč množice število elementov množice; med. obrambna moč organizma; pravn. obvezna moč zakona lastnost zakona, da ga morajo vsi upoštevati; strojn. efektivna moč ki jo pogonski stroj odda delovnemu stroju; imenska moč stroja moč stroja, izražena s številom, ki označuje njegovo normalno zmogljivost; šport. vaje za moč vaje, ki krepijo mišice; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
nadaljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: delo je nadaljeval na drugem področju; pot, potovanje so nadaljevali drugi dan; zaradi okvare na avtomobilu so nadaljevali vožnjo z vlakom / začel je dobro, vendar je slabo nadaljeval in igro izgubil / po njegovi smrti je obrt nadaljeval sin; ne ve se, ali bo avtor roman še nadaljeval; danes bodo nadaljevali temo prejšnjega predavanja / publ.: nadaljevati z napori za ureditev razmer; uspešno, vztrajno nadaljevati z raziskovanjem / elipt. po premolku je nadaljeval: Jutri bodo odšli
● če boš tako nadaljeval, boš kmalu obubožal delal, živel, zapravljal
// delati, da traja kaj dalje kljub težavam, nasprotovanju: boj, delo so le nadaljevali; napad so nadaljevali in celo stopnjevali / nadaljevati polet kljub okvari; čeprav so ljudje jezno mrmrali, je nadaljeval pripovedovanje / publ. kljub težavam je nadaljeval s poskusi / nadaljevati s starimi metodami
// delati, da traja kaj dalje na drugačni, novi stopnji: po maturi se je odločil, da bo nadaljeval šolanje; nadaljevati študij na filozofski fakulteti / ta smer nadaljuje romantiko; nadaljevati tradicijo velikih stilistov
2. nav. ekspr., v zvezi s s, z izraža, da kaj sledi čemu: začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom
1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: delo je nadaljeval na drugem področju; pot, potovanje so nadaljevali drugi dan; zaradi okvare na avtomobilu so nadaljevali vožnjo z vlakom / začel je dobro, vendar je slabo nadaljeval in igro izgubil / po njegovi smrti je obrt nadaljeval sin; ne ve se, ali bo avtor roman še nadaljeval; danes bodo nadaljevali temo prejšnjega predavanja / publ.: nadaljevati z napori za ureditev razmer; uspešno, vztrajno nadaljevati z raziskovanjem / elipt. po premolku je nadaljeval: Jutri bodo odšli
● če boš tako nadaljeval, boš kmalu obubožal delal, živel, zapravljal
// delati, da traja kaj dalje kljub težavam, nasprotovanju: boj, delo so le nadaljevali; napad so nadaljevali in celo stopnjevali / nadaljevati polet kljub okvari; čeprav so ljudje jezno mrmrali, je nadaljeval pripovedovanje / publ. kljub težavam je nadaljeval s poskusi / nadaljevati s starimi metodami
// delati, da traja kaj dalje na drugačni, novi stopnji: po maturi se je odločil, da bo nadaljeval šolanje; nadaljevati študij na filozofski fakulteti / ta smer nadaljuje romantiko; nadaljevati tradicijo velikih stilistov
2. nav. ekspr., v zvezi s s, z izraža, da kaj sledi čemu: začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom
- nadaljeváti se
1. biti, obstajati dalje
a) glede na čas: sezona se nadaljuje; lepo vreme se nadaljuje / normalizacija, propadanje se nadaljuje
● ekspr. starši se nadaljujejo v otrocih otroci imajo lastnosti svojih staršev
b) glede na prostor: močvirje se nadaljuje proti severu / hiša se nadaljuje v prizidek
2. biti objavljan v časopisu, reviji po delih od določene številke dalje: podlistek, roman se nadaljuje / nadaljevati se v več številkah (časopisa, revije) / članek se nadaljuje na zadnji strani / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta se bo nadaljevalo
- nadaljeváje star.:
nadaljevaje svojo pot, je užival razgled; pogledal jo je, prijazno nadaljevaje: Da, našli smo primeren kraj
- nadaljujóč -a -e:
nadaljujoč pogovor, so vstopili v dvorano
Pravo
SSKJ²
nájdenček -čka m (ȃ)
najden otrok, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenčka / ko je bil star dvajset let, je zvedel, da je najdenček
najden otrok, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenčka / ko je bil star dvajset let, je zvedel, da je najdenček
Celotno geslo
Sinonimni
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 21
- Naslednja »
Število zadetkov: 408
Dostopnost