Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

tínitus tínitusa samostalnik moškega spola [tínitus]
    iz medicine bolezensko stanje, za katero je značilno šumenje, zvenenje, piskanje v glavi ali ušesih, navadno kot posledica stresa ali poškodbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. tinnitus < lat. tinnītus ‛zvenenje, šumenje’ iz tinnīre ‛zveneti, šumeti’
tôpo in topó prislov [tôpo] in [topó]
    1. takó, da nima ostre konice, je zaobljeno
    2. takó, da je prisoten, izražen nizek, zamolkel, neizrazit zvok
    3. takó, da ga ni mogoče natančno določiti
    4. takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopelo
      4.1. takó, da se kaže, izraža taka neobčutljivost, brezvoljnost
ETIMOLOGIJA: top
tórej členek [tórej]
I.
    1. izraža navezovanje na prejšnji stavek, poved
      1.1. izraža sklepanje glede na prejšnji stavek, poved
    2. izraža poziv, spodbudo k ukrepanju
    3. v zvezi tako torej izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost

II. kot veznik
    1. uvaja stavek, ki podaja sklepanje glede na prejšnji stavek
    2. uvaja stavek, ki podaja pojasnilo zlasti glede na zadnji stavčni člen prejšnjega stavka
ETIMOLOGIJA: iz *to že < pslov. *to že ‛tudi’, ‛prav to’ iz to v pomenu ‛in, kajti, tako’ in členice *že - več ...
trágičnost trágičnosti samostalnik ženskega spola [trágičnost]
    1. elementi, struktura tragedije
    2. dejstvo, da kaj zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice
ETIMOLOGIJA: tragični
trapíst trapísta samostalnik moškega spola [trapíst]
    1. katoliški menih strogega reda, ki živi odmaknjen od družbe, vzdržuje popoln molk in sam ustvari vse, kar potrebuje za življenje
    2. poltrdi sir iz kravjega mleka z redko posejanimi manjšimi luknjami, po izvoru iz Francije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. trappiste, po samostanu La Trappe v mestu Soligny-la-Trappe v Franciji
trót tróta samostalnik moškega spola [trót]
    1. samec čebele
    2. slabšalno neumen, omejen človek; SINONIMI: ekspresivno buhtelj
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. trȗt, nar. češ. trout < pslov. *trǫtъ, sorodno z litov. trãnas, latv. trans iz ide. baze *tren- k *dren- ‛brenčati, šumeti, zamolklo se oglašati’, tako kot stvnem. treno, nem. Drohne ‛trot’ - več ...
vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]
    1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
    2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir
    3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
    4. ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri
STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
védomec védomca tudi vedómec vedómca samostalnik moškega spola [védoməc] tudi [vedóməc]
    bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, med nočnim spanjem pa se loči od svojega telesa in kot zli duh blodi naokrog
ETIMOLOGIJA: iz vedom ‛izkušen, pameten’ (= rus. védomyj ‛znan’, češ. vědomý ‛zavesten, nameren, izkušen, izobražen’) iz vedeti - več ...
vèndar členek [və̀ndar]
I.
    1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu
      1.1. poudarja samoumevnost povedanega
    2. izraža nestrpnost, nejevoljo
      2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
    3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
    4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
    5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
    6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi

II. kot veznik
    1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
      1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
      1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
      1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica]
    1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
    2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
volkodlák volkodláka samostalnik moškega spola [vou̯kodlák]
    1. bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku
      1.1. to bitje, ko se iz človeške podobe spremeni v volčjo
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vukòdlak, vȕkodlak, nar. rus. volkolák, volkodlák, polj. wilkołak < pslov. *vьlkolakъ iz volk + pslov. *lakъ ‛obleka, koža’ - več ...
zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati]
    1. oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
      1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
    2. slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: mijavkati
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *geh1b(h)ah2 iz *geh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
Število zadetkov: 153