Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zrcáljenje, n. die Spiegelung, Cig. (T.).
Pleteršnik
zrcȃłnat, adj. spiegelig, Cig.
Pleteršnik
zrcálọ, n. 1) der Spiegel, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jezikih); ravno, izbočeno, jamasto z., ebener Spiegel, Convex-, Concavspiegel, Sen. (Fiz.); razmetno z., der Zerstreuungsspiegel, Sen. (Fiz.); užigalno z., der Zündspiegel, DZ.; — 2) zŕcalọ = zrkalo, zrklo, die Pupille, Levst. (Rok.).
Vorenc
zrcalo (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, speculum, -li ſarzhalu. [Verant.100: Sp[e]culum, Spiegel, Zarczalo]
Pleteršnik
zrcalovȃnje, n. = zrcaljenje: zračno z., die Luftspiegelung, Cig. (T.), Jes.
Pleteršnik
zrcalovína, f. das Spiegelmetall, Jan., Cig. (T.).
Prekmurski
zréberje -a s pobočje: Bisztro prebe'zi zréberje gôr KAJ 1870, 86; Csrêda sze lepo paszé po zréberji bregôv KAJ 1870, 138
Pleteršnik
zrę́brčən, -čna, adj. brustkrank, Pjk. (Črt.); schwerathmig, Cig.; — zrebrčna zel, neka rastlina, Pjk. (Črt.).
Pleteršnik
zrę̑brje, n. der Bergabhang, ogr.-Valj. (Rad).
Vorenc
zrečen del., F4, enuntiatus, -a, -um, oṡnanîen, vun ṡrezhen; expreſsus, -a, -um, iṡtlazhen, vun ṡrezhen; pronuntiatum, -ti, kar je vun ṡrezhenu, ali obſojenu; pronuntiatus, -a, -um, vunkai ṡrezhen
Besedje16
zrečen del. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Vorenc
zrečenje s, syncopen, hitru ṡrezhenîe
Pleteršnik
zréči 1., zréčem, vb. pf. vereinbaren, Npes.-Vraz.
Pleteršnik
zréči 2., zréčem, vb. pf. = (v)zdeti: kako ime komu z., Svet. (Rok.); ptičar so mu zrekli, man hat ihm den Beinamen eines Vogelstellers gegeben, Cig.; — (nam. vzr-).
Vorenc
zreči dov., F5, benè exprimit, dobru ṡrezhe; dobru ṡrezhe, benè exprimit; blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; ediſsere, iṡloṡhiti, vun ṡrezhi, dati ẛaſtopiti; grammatica, -ae, kúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun ṡrezhi
Prekmurski
zrèčti zrèčem dov. izreči, izgovoriti: Kak morejo zrecsti vüszta KM 1783, 248
Pleteršnik
zrèd, I. adv. = vred, zusammen, sammt, zugleich: z. s Kristusom, Trub.; pustite oboje zred rasti, Trub.; — II. praep. c. instr. mit, sammt, Dalm., C., Npes.-Vraz; Zadok zred prerokom Natanom, Dalm.; obisti z. lojem, C.; z. teboj = s teboj vred, C.
Besedje16
zred1 prisl. ♦ P: 16 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje16
zred2 predl. ♦ P: 37 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Pleteršnik
zredíti, -ím, vb. pf. 1) groß füttern, aufziehen; deset svinj z. vsako leto; — gozd z., einen Wald in Bestand bringen, Cig.; z. sadja, Obst züchten, Pirc; — auferziehen: lepo z. svoje otroke; — 2) sich wachsen lassen, bekommen: perje z., Federn bekommen; Še lepše perje zredil bom, Npes.-Schein.; piščanci še niso bili zredili krepkega perja, Vrt.; — če bukva perje (Blätter) pred sv. Markom zredi, Levst. (Zb. sp.).
Število zadetkov: 175275