Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
zréjli tudi zrèli -a -o prid. zrel, dozorel: Vu ſzvoje materé tejli, Csi je gli eſcse nej zrejli BKM 1789, 360; naj ſze navcsis dugoványa na kamni ſrejloga rázuma vrdéjvati KM 1790, 38; tej ſzo, ki zreli ſzád ne prinásajo KŠ 1771, 193
Prekmurski
zréjlost -i ž zrelost: ſze zapovidáva zrejloſzt vu gucsi KMK 1780, 45
Prekmurski
zréjzanje -a s izrezanje, zrezanje: glédajte to zrejzanye KŠ 1771, 596
Pleteršnik
zrẹ̀ł, zrẹ̑la, adj. reif; zrelo sadje; pšenica je zrela; na pol z., halbreif; — z. za ječo, reif für das Gefängnis, Cig.; — z. ptiček, ein abgefeimter Schalk.
Vorenc
zrel prid., F15, abscéſsus, -us, en ẛrél tur, ali ẛnotarnîa, ena tekozha bolezhina; ceres rubicunda, ẛrélu ẛhitu; ematurescere, ẛoriti, ẛrélu biti; maturatus, -a, -um, ṡrél, inu zaitik biti; maturescens, ṡrél perhajozhi; maturiſsimus, cilú do konza ṡrél; maturus, -a, -um, ṡrél; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; poma serotina, poṡnu ṡreila jabulka; praeciae uvae, ṡgudnu groṡdje, kateru je poprei ṡrélu, kakòr tú drugu; praecoquus, -a, -um, ṡgudai ṡrel; praecox, -cis, ṡgudai ṡrél, pred pravim zhaſſam godán; sementinum pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; suppurare, podgniti, gnoinu biti, en tur ali bolezhina ṡréla biti, ali gnoinu perhajati; uvae precociae, per zaitu ṡreilu groṡdje
Svetokriški
zrel -a prid. zrel: kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu im. ed. s ǀ nje grosdje je sdrelu im. ed. s poſtalu ǀ Stoij pod eno jablano polno sdreliga rod. ed. m ſadu ǀ je oral, koppal, inu ſyal, on je tu sdrelu tož. ed. s ſhitu shell Vsi zapisi imajo interkalirani -d-, prim. tudi → zrejati.
Besedje16
zrel prid. ♦ P: 12 (TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
zrẹlȃd, f. = kar je zrelo, reife Früchte, C., Z.
Pleteršnik
zrẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. reifen, Habd.-Mik., Prip.-Mik.; črešnje zrelijo, Cig.
Pleteršnik
zrẹlína, f. reife Früchte, C.
Pleteršnik
zrẹlíti, -ím, vb. impf. 1) reif machen, zeitigen: solnce zreli črešnje, Cig.; — 2) = zreleti, ogr.-C.
Pleteršnik
zrẹlóba, f. die Reife, C.
Pleteršnik
zrẹlǫ̑ča, f. = zrelost, kajk.-Valj. (Rad).
Prekmurski
zrèlojča -e ž zrelost, dozorelost: velika vrocsina prisla i szilje v-zrelojcsi sztisznola AI 1875, kaz. br. 8
Pleteršnik
zrẹlọ̑st, f. die Reife; — die Maturität, Cig.
Vorenc
zrelost ž, maturitas, -ti, ṡréloſt
Pleteršnik
zrelọ̑stən, -stna, adj. Reife-, Maturitäts-: zrelostna preskušnja, nk.
Pleteršnik
zrelóta, f. die Reife, Z.
Pleteršnik
zrelótən, -tna, adj. Maturitäts-: zrelotna preskušnja, Jan.
Pleteršnik
zrelótnost, f. die Maturität, Cig., Jan.
Število zadetkov: 175275