Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Pravopisna obravnava zveze »potrebno« + nedoločnik

Zanima me, zakaj se preganja oblika potrebno nedoločnik. V pravopisu nisem zasledila, da je prepovedana, saj nima ob sebi črnega krožca, ampak ima puščico v desno (»odsvetovano«). Kako torej brati te oznake (puščico, beseda v ležečem) in jih interpretirati? Je potem ta oblika vendarle dovoljena npr. v leposlovju?

SP 2001: potrébno povdk. (é) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati

Jezikovna
Pravopisna pravila – katera je zadnja različica?

Katera je najnovejša verzija pravopisnih pravil?

Jezikovna
Pravopisna pravila o pomišljajih in vezajih

Zanima me, ali bodo nova pravopisna pravila poenostavila dosedanja navodila glede enodelnih, dvodelnih, dolgih pomišljajev, stičnih, nestičnih vezajev, odrinjenih deljajev, saj večkrat spominjajo bolj na pravila iz matematike, pri pisanju z računalnikom pa tudi ustvarjajo težave.

Jezikovna
Pravopisna prepoved veznika »dočim«

Zanima me razlog, zakaj je beseda dočim v Pravopisu označena s črno piko (prepovedano).

Jezikovna
Pravopisna ureditev zapisnika

Kako pravilno pravopisno uredimo zapis točk dnevnega reda?

-- Ali je dvopičje za besedno zvezo Dnevni red obvezno?

-- Ali pišemo posamezne točke dnevnega reda z veliko začetnico (kot naslove) ali lahko tudi z malo?

-- Če jih lahko pišemo z malo začetnico, ali lahko na koncu posamezne alineje napišemo vejico in na koncu zadnje alineje piko?

-- Če je pravilnih več možnosti, katera se priporoča?

Primeri:

a)

Dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 2. seje

2. Poročilo o poteku informativnega dneva

3. Razno

b)

Dnevni red:

1. potrditev zapisnika 2. seje

2. poročilo o poteku informativnega dneva

3. razno

c)

Dnevni red:

1. potrditev zapisnika 2. seje,

2. poročilo o poteku informativnega dneva,

3. razno.

Jezikovna
Prebivalci Bora Bore

Kako se imenujejo prebivalci Bora Bore?

Jezikovna
Prebivalci in prebivalke Krškega

Zanima me kako se imenujejo prebivalci in prebivalke Krškega. In kako vaščani, vaščanke vasi po imenu Krka?

Jezikovna
Prebivalci Naklega so »Naklanci«, »Nakljanci«, »Nakelčani« ali »Naklani«?

Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?

Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?

Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.

Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:

  • v Naklem, iz Nakla/Naklega
  • Kateri? nakelski
  • za prebivalce pa: Nakelčani in Naklanci.

Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.

Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:

  • v Naklu/Naklem, iz Nakla/Naklega
  • Kateri? nakelski
  • prebivalci: Nakelčani/Nakljanci, Nakelčanke/Nakljanke

Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.

Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.

V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:

  • Náku/Nákva
  • Kateri? naklansk.
  • prebivalci: Naklanc/Naklanka, Naklanc/Naklancə/Naklanke

Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:

  • Naklo/-ega/-emu/-em in Naklo/-a/-u/-em
  • Kateri? naklanski
  • v Naklo, iz Naklega, med Naklim in Kranjem
  • prebivalci: ed. Naklanec/Naklanka, dv. Naklanca/Naklanki, mn. Naklanci/Naklanke

Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:

  • Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);

  • StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);

  • Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)

  • CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani

  • PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.

Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.

Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.

Jezikovna
Prebivalci Sela pri Ihanu in Podgore pri Dolskem

Ali slovenska slovnica pozna pravilni izraz za prebivalce?

Primer:

Ljubljana: Ljubljančan

Prihajam s Sela pri Ihanu. – ?

Podgora pri Dolskem pri Dolu pri Ljubljani – ?

Jezikovna
Prebivalci Severne Makedonije so ...

Ali se je zdaj, ko se je balkanska država preimenovala v Severna Makedonija, spremenil tudi naziv prebivalcev? Ali so še vedno Makedonci?

Jezikovna
Prebivalec Ajaccia je ...?

Kako se prav piše prebivalec Ajaccia?

Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve: V tiskani verziji Pravopisa iz leta 2001 je Ajačan, medtem ko je na spletni verziji Ajaccian.

Jezikovna
Prebivalec Bertokov

Prebivalec Bertokov je po Franu Bertočan. Ali je možno uporabljati Bertošan, kot je ustaljena samooznaka prebivalcev Bertokov?

Jezikovna
Prebivalec Golt je ...?

Zanima me, kako imenujemo prebivalca ali prebivalko Golt.

Jezikovna
Prebivalke Dagestana so ...?

Prebivalci Dagestana so med drugim Laki, po narodnosti je on Lak, kako pa je ona – Lakinja?

Jezikovna
Prečrkovanje arabskih imen

Zanima me, ali je treba že prečrkovano arabsko ime v angleščini Ahmed Gaaloul še dodatno prečrkovati, da bo zapis pravilen v slovenščini? Kako je torej pravilno?

Jezikovna
Prečrkovanje imen in priimkov iz cirilice

Že precej časa me bega vprašanje zapisa osebnih imen, ki so izvirno zapisana v cirilici (ruski, ukrajinski ipd.). Seveda vem, da naj bi se prečrkovala po zvočni podobi s črkami za slovenske glasove. Toda obstaja težava: ko to vidijo živi ljudje, za katerih imena gre, recimo tu živeči priseljenci (ali pa obiskovalci) iz zadevnih dežel, protestirajo in hitijo kazati svoje potne liste, v katerih pa poleg zapisa v cirilici stoji še ime, prečrkovano v latinico, ki pa je drugačno od našega prečrkovanega. Tako je AnaAnna in ŽanaZhanna, Viktorija je pa Viktoriya. In podobno s priimki: Zhukov, Shevchenko, Gayun ipd. In ti še povedo, da pri njih veljajo »uradna« pravila za prečrkovanje. Nekateri od njih imajo tudi že slovensko državljanstvo, v naših dokumentih pa so njihova imena, zapisana »v neskladju« s slovenskim pravopisom.

Lahko pustim ob strani publicistično zapisovanje imen politikov, kulturnikov in športnikov (ki imajo seveda tudi svoje potne liste), ki jih zapisujejo kakor kdaj – ali »po naše«, še večkrat pa tako, kot je v (angleškem) viru, iz katerega povzemajo. Ostaja pa vprašanje, kako ravnati z ljudmi, o katerih govorim zgoraj. Gre ne le za vprašanje jezika, temveč tudi identitete oziroma do pravice do neokrnjene rabe osebnega imena teh ljudi. Tako kot meni, ne le da mi ni ljubo, če vidim zapisano »Franc Jamnik« namesto »France Jamnik«, temveč prvega zapisa niti ne razberem kot svoje osebno ime, ker je tako po pisni kot po zvočni podobi drugačno od mojega, enako ne bo ljubo niti Viktoriyi niti Zhanni, če jo bom – po njenem – preimenoval v Viktorijo ali Žano.

Jezikovna
Predlog: »v« ali »za« zahvalo?

Znašla sem se v dilemi, kateri predlog je pravilen: V zahvalo jim kupim čokolado ali Za zahvalo jim kupim čokolado.

Z iskanjem po Franu naletim predvsem na 1. možnost, le vezljivostni slovar ima navedeno tudi 2. Obenem tudi zadetki Gigafide kažejo na prevlado 1. možnosti. Moje vprašanje je, ali je potem 1. možnost pravilnejše od 2., oz. ali je 2. nasploh napačna ali pa sta obe enakovredni?

Jezikovna
Predlog »do« in sklon izraza količine, ki sledi

Zanima me pravilna raba predloga 'do' v primeru časovnega obdobja dveh mesecev. Predlog 'do' ob sebi zahteva rodilnik. V Gigafidi pa sem zasledila različne primere. Gre za napake ali za posebne primere/dopustno rabo? Npr. (iz Gigafide): ... tisti, ki so s sončenjem vzdrževali barvo en do dva meseca na leto, verjetnost za razvoj NHL-ja tri... ...o prekrških zoper javni red in mir: Z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek: kdor se klati... ..., da je denarna kazen za nepravočasno oddano napoved (do dveh mesecev od poteka roka za oddajo) ...Po nekaterih ocenah se preiskovalni postopek lahko zavleče do dva meseca... ...stalnih strank, ki so pripravljene na izdelek čakati tudi do dva meseca in zanj odšteti precej denarja... ...Za statistične namene in obveščanje so roki določeni in trajajo do dva meseca po zaključku poslovnega leta, odvisno od tega...

Konkretno pa me zanima stavek: Če v času jemanja zdravila in do 2 meseca po zaključku zdravljenja opazite neželeni učinek, obvestite svojega zdravnika. Osebno bi se mi zdelo bolj prav do dveh mesecev po zaključku.

Jezikovna
Predlog »do« v zvezi z datumom

Nikjer ne najdem, kako se pravilno rabi predlog do. Primer Od 23. 10. do 24. 10. me ne bo v pisarni. Ali to pomeni, da sem 24. 10. že v pisarni, ali pa da me tudi 24. 10. še ne bo in pridem 25. 10. Ali moram uporabljati besedno zvezo do vključno ...

Jezikovna
Predlog »iz« ali »z/s« ob samostalniku, ki pomeni ustanovo (občina, agencija, center ...)

Kateri predlog uporabljati v naslednjih (in podobnih) primerih: z/iz Občine Kranjska Gora so sporočili..., iz/s Policijske uprave Kranj odgovarjajo ..., iz/z Agencije za plačilni promet sporočajo ..., iz/z NIJZ so sporočili ... Ali tudi tu velja na–z/s, v–iz?

Število zadetkov: 3644