Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Predlog »na« in »pri«

Pri pisanju magistrske naloge sem mi je postavilo vprašanje, in sicer, kako je pravilno oblikovana poved: ... saj so pri pred-testu s pojmom imeli težave ... ali ... saj so na pred-testu s pojmom imeli težave...

Ali je pravilno pri testu ali na testu?

Jezikovna
Predlog »od« v zvezi »ena od ...«

Najprej naj se vam zahvalim za to spletno stran, ki je jasna, koristna, aktualna in strokovna, a hkrati poljudna. Vprašanje: ali obstaja pravilo, kako se uporablja predlog »od« v primerih: ena od najbolj znanih osebnosti ... / ena najbolj znanih osebnosti. Kdaj je s predlogom, kdaj brez njega?

Jezikovna
Predlog v zvezi s samostalnikom »področje«

Dobro znani sta relaciji v/iz in na/s(z).

Zakaj je potem tolikokrat uporabljena zveza npr. raziskave IZ področja umetnosti, če vemo, da nekdo deluje NA področju umetnosti in bi bilo torej pravilno raziskave S področja umetnosti?

Jezikovna
Predlog »za« in »na« v zvezi z glagolom »prijaviti se«

Kaj je pravilno: prijavljam se za 33. srečanje ali na 33. srečanje?

Jezikovna
Predlog »z« ali »s« in trpnik s »se«

  • Večina govorcev, izstopajoč je predsednik Borut Pahor, dosledno, uporablja v svojem izražanju črko z. Tako slišimo: »... z starimi silami« »...z pogledom« itd. Nas so učili, da se Z uporablja pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki. Kaj je vaše mnenje?

  • V zadnjem času je uporaba povratno osebnega zaimka postala "pravilo": išče se, gradi se, odpira se, našel se je itd.

Lahko to sprejmemo, kot pravilno izražanje?

Jezikovna
Predlog »z« ali »s« pri zapisu členov v pravnem besedilu

Po SP naj bi se glede predlogov pri številkah ravnali glede na zapis, pri izgovoru pa glede na izgovor, kako pa je v tem primeru, ko zapišemo npr. 11/4 ZPIZ-2. To pomeni četrti odstavek enajstega člena ZPIZ-2.

Ali je prav v skladu s 11/4 ZPIZ-2 ali v skladu z 11/4 ZPIZ-2?

Jezikovna
Predlog za novo besedo: »dobropočutje« kot ustreznica angl. wellbeing

Profesionalno se ukvarjam z dobrobitjo, dobropočutjem ter vedenjem mačk.

Dobropočutja, kot ene besede ni še v SSKJ je le dobro počutje. Trend je, da se ne govori več le o dobrobiti welfare, ampak tudi oz. predvsem o dobropočutju wellbeing, kot novem parametru pri živalih. Obstajo prav Wellbeing panels znotraj organizacij.

Rada bi dala predlog, da se lahko dobropočutje piše skupaj, kot nova kategorija, ki se razlikuje od dobro počutja.

Primera:

Jezikovna
Predložna in rodilniška vezava, če samostalniku sledi številka

V naših besedilih se pogosto pojavljata besedni zvezi, ki se v angleščini glasita:

  • ADDENDUM NO 1 TO PROVISIONAL LIST OF "A" ITEMS

in

  • ADDITION NO 1 TO PROVISIONAL LIST OF "A" ITEMS.

Zanima me, ali lahko

  • prvo besedno zvezo v slovenščini prevajamo kot DODATEK št. 1 K ZAČASNEMU SEZNAMU TOČK POD „A“ (v skladu z internim dogovorom namreč besedo "dodatek" uporabljamo s predlogom "k" in ne z rodilnikom)

ter

  • drugo besedno zvezo (tu se beseda "dopolnitev" veže z rodilnikom) kot DOPOLNITEV št. 1 . ZAČASNEGA SEZNAMA TOČK POD „A“.

Če povzamem: je torej v prvem primeru možna predložna vezava in v drugem primeru rodilniška vezava, če samostalniku v obeh primerih sledi številka?

Jezikovna
Predložna zveza »na kip«

Kako naj se pravilno slovensko izrazim, če želim odpreti okno na kip?

Jezikovna
Predložna zveza »na spletu«

Pozdravljeni! Zanima me referenca za zapis predloga v spletu in ne, kot je precej bolj običajno, tudi v zapisih, ne zgolj govorjeno na spletu.

Jezikovna
Predložna zveza »na šoli« in »v šoli«

Ali otroka prepišemo z Osnovne šole A na Osnovno šolo B ali iz Osnovne šole A v Osnovno šolo B? V spletnih navodilih za pisanje vlog za prepis se pojavljata obe obliki, poleg tega pa še iz Osnovne šole A na Osnovno šolo B, kar je najbrž napačno. Ali se pravilo kaj spremeni, če ne omenjamo konkretne šole, npr. z ene šole na drugo ali iz ene šole v drugo?

Jezikovna
Predložna zveza »v območju«

Lahko v naslednjih primerih izpustimo predložno zvezo v območju oziroma ali bi bilo povedi bolje zapisati kako drugače?

  • Temperaturne vrednosti ležijo v območju med temperaturo stene in temperaturo prostega toka.

(Bi bilo v danem primeru, če bi izpustili zvezo v območju, za predlogom in veznikom ustrezneje dodati še samostalnik vrednost oziroma vrednostjo?)

  • Vrednosti te veličine ležijo/se gibljejo v območju od 0 do v (hitrost prostega toka). Enačba velja, ko je vrednost Prandtlovega števila v območju 0.8 < Pr < 10.

Ali je raba predloga od v naslednjem primeru ustrezna?

  • ..., v kateri se koncentracija spreminja: od koncentracije stene se asimptotično približuje vrednosti koncentracije stene.

Jezikovna
Predložne zveze pri prevzemanju iz južnoslovanskih jezikov

Ali pri prevzemanju krajevnih imen iz bosanščine, črnogorščine, hrvaščine in srbščine (BČHS) pri mestniških in tožilniških predložnih zvezah ohranjamo predlog na, ki se pojavlja v izvirniku, npr. ob imenih mest, krajev ali delov mest: na Cetinju, na Žabljaku, na Trsatu, na Voždovcu, na Dorćolu, na Zvezdarji, na Vračarju, na Čuburji, na Limanu, na Divčibarah, na Rudniku? Kako ravnati v primeru Kastva, kjer je v knjižni rabi uveljavljena zveza na Kastvu, domačini, ki so na hribu, govorijo va Kastve?

Jezikovna
Predložne zveze s samostalnikom »izhodišče«

Kateri predlog uporabimo v spodnjem primeru in podobnih -- 'iz', ki ga narekuje glagol (vezava), ali 'z', ki ga narekuje samostalnik (zdi se mi, da rečemo, da smo 'na izhodišču', ne 'v izhodišču').

Izhajati iz/z izhodišča?

Izhajati z Jesenic?

Jezikovna
Predložni ali nepredložni rodilnik: »biti odrešen« ali »biti odrešen od«

Prosim za nasvet, kako je pravilno oziroma bolje: bitiodrešen bolezni ali bitiodrešen od bolezni. Podobno me zanima za svoboden/osvobojen bolezni ali svoboden/osvobojen od bolezni.

Jezikovna
Predložni par »iz – na«

Zanima me, kateri predložni par je v danem primeru ustrezno uporabiti:

prehod z obnašanja A na obnašanje B/prehod od obnašanja A na obnašanje B/prehod iz obnašanja A v obnašanje B

Je nasploh raba predložnega para iz – na ustrezna ali mora biti v zvezi s predlogom na vedno le predlog z?

Jezikovna
Predložni pomišljaj pri negativnih številih

Slovenski pravopis 2001 navaja, da negativno temperaturo zapišemo s stičnim pomišljajem (§ 397): –23 °C. Upoštevajoč § 394 lahko besedno zvezo "od ... do" nadomestimo s predložnim pomišljajem: 10–12.

Zanima me, kako je z zapisom negativnih števil s predložnim pomišljajem, kadar želimo povedati, da bo temperatura recimo od –10 do –15 °C. Ali kopičimo pomišljaje v smislu –10––15 °C?

Jezikovna
Predmet ali prislovno določilo?

V enem izmed delovnih zvezkov za slovenščino za 9. razred je v rešitvah navedeno, da je v povedi 'Slovenija se je priključila k Evropski uniji leta 2004.' stavči člen 'k Evropski uniji' predmet. Vendar se je po njem mogoče vprašati tudi s kam se je Slovenija priključila. Ne gre torej za prislovno določilo časa?

Jezikovna
Predmetni odvisnik z veznikom »če«

Zanima me, ali je raba veznika če v spodnjih primerih pravilna. Ne bi bilo bolj prav uporabiti ali?

Zanima ga, če sem žejen. Vprašal me je, če bi šel z njim.

Vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav.

Jezikovna
Predmet v orodniku ali prislovno določilo časa?

Zanima me, kateri stavčni člen predstavlja krepko označen del v spodnjem stavku.

Ona hodi spat s kurami.

Ali je to predmet v orodniku ali prislovno določilo časa? Namreč, ne glede na to, ali se vprašaš: "S kom hodi spat?" oziroma "Kdaj hodi spat?", je odgovor: "s kurami".

Kaj menite?

Število zadetkov: 3644