1852–1875 Miklošič naslovnica

Franc Miklošič. Vergleichende grammatik der slavischen sprachen I, II, III, IV. 1852–1875.

Obdobje
19. stol.
Ime avtorja
Franc Miklošič.
Varianta zapisa imena
Franz Miklosich; Fran Miklošič; Franz Ritter von Miklosich.
Letnica rojstva in smrti
1813–1891
Kratek življenjepis avtorja
V 19. stoletju najpomembnejši vsestranski slavistični jezikoslovec (komparativist, etimolog, onomast, slovničar in filolog), rojen v Radomerščaku pri Ljutomeru v Sloveniji, ki je ob slovanskih jezikih proučeval tudi romunščino, albanščino, novo grščino in jezik Romov. Leta 1838 je v Gradcu doktoriral iz filozofije, leta 1840 pa na Dunaju iz prava. Na prigovarjanje Jerneja Kopitarja se je usmeril v študij slovanske filologije, litovščine, stare indijščine in indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Od leta 1844 je bil knjižničar v Dvorni biblioteki na Dunaju ter cenzor za slovanske, romunske in novogrške knjige. Leta 1844 je nase opozoril s prvo znanstveno objavo, obširno kritiko indoevropske primerjalne slovnice Franza Boppa. Leta 1849 so na dunajski univerzi na njegovo pobudo ustanovili katedro za slovansko filologijo, Miklošič je postal njen prvi profesor, katedra pa je postala najpomembnejše slavistično središče v Evropi. Od leta 1848 je bil dopisni, od leta 1851 pa redni član avstrijske akademije znanosti. Bil je tudi dekan dunajske filozofske fakultete in rektor dunajske univerze. Za svoje zasluge je leta 1864 prejel dedni viteški naziv. Upokojil se je leta 1885 in do smrti živel na Dunaju.
Izhajal je iz temeljev, ki so jih v slavistiki postavili Jernej Kopitar, Josef Dobrovský, Aleksander H. Vostokov in Pavol Josef Šafářik. Zaradi dosledne uporabe nove, primerjalne metode in celostnega proučevanja gradiva z vsega slovanskega jezikovnega območja pomeni njegov številen in raznovrsten opus začetek znanstvenega raziskovanja slovanskih jezikov, njegova monografska dela o slovanskih in številnih drugih jezikih pa večinoma še danes veljajo za pionirska. Več...
Izvirni naslov slovnice
Vergleichende grammatik der slavischen sprachen:
Erster band. Lautlehre ( = Vergleichende lautlehre der slavischen sprachen). Wien 1852;
Zweiter band. Stammbildungslehre (= Vergleichende stammbildungslehre der slavischen sprachen).
Wien 1875. Dritter band. Formenlehre (= Vergleichende formenlehre der slavischen sprachen.) Wien 1856.
Vierter band. Syntax (= Vergleichende syntax der slavischen sprachen). Wien 1868–1874.
Prevod naslova
Primerjalna slovnica slovanskih jezikov:
Prva knjiga. Glasoslovje (= Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov).
Druga knjiga. Debloslovje (= Primerjalno debloslovje slovanskih jezikov).
Tretja knjiga. Oblikoslovje (= Primerjalno oblikoslovje slovanskih jezikov).
Četrta knjiga. Skladnja (= Primerjalna skladnja slovanskih jezikov).
Ostali naslovi v rabi
Vergleichende grammatik der slavischen sprachen I, II, III, IV.
Opombe k naslovu
Vsaka od štirih knjig ima na vzporedni samostojni strani takoj za glavnim naslovom (tj. Vergleichende grammatik der slavischen sprachen. Erster band. Lautlehre; Vergleichende grammatik der slavischen sprachen. Zweiter band. Stammbildungslehre; Vergleichende grammatik der slavischen sprachen. Dritter band. Formenlehre; Vergleichende grammatik der slavischen sprachen. Vierter band. Syntax) zapisan še samostojen naslov (tj. Vergleichende lautlehre der slavischen sprachen; Vergleichende stammbildungslehre der slavischen sprachen; Vergleichende formenlehre der slavischen sprachen; Vergleichende syntax der slavischen sprachen).
Vrsta dela
Prva znanstvena primerjalna slovnica slovanskih jezikov, naslonjena na bogato gradivo.
Vrsta dela (ključne besede)
Primerjalno-zgodovinsko jezikoslovje.
Leto in kraj 1. izdaje
I: 1852; II: 1875; III: 1856; IV: 1868–1874; Dunaj.
Uporabljena izdaja
1852–1875, Dunaj.
Fizični opis
I: XVI + 518 str.; II: XXIV + 504 str.; III: XVI + 582 str.; IV: XII + 896 str.
Število znakov
I: 940.000. II: 1,200.000. III: 1,000.000. IV: 1,990.000.
Faksimili, reprinti, elektronske izdaje
Ponatis: Miklosich, Franz, Vergleichende syntax der slavischen sprachen. 2. abdruck. Wien 1883: W. Braumüller.
Faksimile: Miklosich, Franz, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. IV. Band. Syntax. Manulneudruck der Erstausgabe von 1868–1874. Heidelberg 1926: Carl Winters Universitätsbuchhandlung (= Sammlung slavischer Lehr- und Handbücher. Herausgegeben von A. Leskien † und E. Berneker. I. Reihe: Grammatiken. 5. Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen IV.).
Prevod: Miklošič, Franc, Sravnitelьnaja morfologija slavjanskixъ jazykov. Perevelъ Nikolaj Šljakov podъ redakciej Romana Brandta. Moskva: Universitetskaja tipografija 1889.
Razširjenost
Brez posebne oznake, da gre za predelano in dopolnjeno izdajo iz leta 1852, je izšla leta 1879 na Dunaju nova izdaja (prve) knjige o glasoslovju. Leta 1876 je na Dunaju ponovno izšla izdaja (tretje) knjige o oblikoslovju, kjer je Miklošič tako v naslovu kakor v besedilu zamenjal termin formenlehre ‘oblikoslovje’ z wortbildungslehre.
Faksimile nove izdaje: Vergleichende Lautlehre der slavischen Sprachen. Neudruck der 2. Ausgabe von 1879. Biblio Verlag Osnabrück. 1973. Vergleichende grammatik der slavischen Sprachen. Dritter Band. Wortbildungslehre (= Vergleichende wortbildungslehre der slavischen sprachen). Neudruck der 2. Ausgabe von 1876. Biblio Verlag Osnabrück 1973.
Ciljni jezik
Vsi slovanski jeziki, in sicer eksplicitno stara cerkvena slovanščina, slovenščina, bolgarščina, srbščina, ukrajinščina, ruščina, češčina, poljščina, gornja lužiščina in dolnja lužiščina, implicitno tudi hrvaščina, makedonščina, beloruščina in slovaščina.
Metajezik
Večinski metajezik je nemščina, pri navajanju besednega pomena se pojavljata tudi latinščina in stara grščina, pri navajanju jezikoslovnih terminov ob nemščini tudi latinščina.
Jezik primerov
Vsi slovanski jeziki in večina drugih indoevropskih jezikov tudi s svojimi mlajšimi razvojnimi stopnjami (npr. ob latinščini še posamezni romanski jeziki kot npr. italijanščina in francoščina). Med neindoevropskimi jezikovnim gradivom nastopa tudi madžarsko.
Povzetek vsebine
I. Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov: Uvod [Einleitung] (V–XVI), Stara cerkvena slovanščina [Altslovenisch] (1–223), Slovenščina [Neuslovenisch] (244-261), Bolgarščina [Bulgarisch] (262–296), Srbščina [Serbisch] (297–370), Ukrajinščina [Kleinrussisch] (340–370), Ruščina [Russisch] (371–406), Češčina [Čechisch] (407–444), Poljščina [Polisch] (455–482), Gornja lužiščina [Oberserbisch] (483–499), Dolnja lužiščina [Niederserbisch] (500–513), Vsebina [Inhalt] (514–518).
II. Primerjalno debloslovje slovanskih jezikov: Uvod [Einleitung] (V–XXIV), Prvi del: Tvorba nominalnih debel [Erster teil. Lehre der Bildung der nominalstämme] (1–417): Tvorba nezloženih nominalnih debel. Samoglasniške pripone. Soglasniške pripone. [Lehre von der bildung der uncomponierten nominalstämme. Vocalische suffixe. Consonantische suffixe] (1–346). Tvorba zloženih nominalnih osnov. [Lehre von der bildung der componierten nominalstämme] (347–417), Drugi del: Tvorba glagolskih debel [Lehre von der bildung der verbalstämme] (418–493): O nedoločniških deblih. Tvorba nedoločniških debel. Tvorba posameznih nedoločniških debel [Vom infinitivstamme. Lehre von der bildung des infinitivstammes. Lehre von der bildung der einzelnen infinitivstämme] (418–489), O sedanjiških deblih. Tvorba sedanjiških debel. Tvorba posameznih sedanjiških osnov [Vom praesensstamme. Lehre von der bildung des praesensstamme. Lehre von der bildung der einzelnem praesensstämme] (489–493). Dodatki in izboljšave [Zusätze und verbesserungen] (494–498), Okrajšave [Abkürzungen] (499–501). Vsebina [Inhalt] (502–504).
III. Primerjalno oblikoslovje slovanskih jezikov: Uvodna beseda (V–VI), Dodatki in popravki [Zusätze und berichtigungen] (VII–VIII), Okrajšave [Abkürzungen] (IX–XVI), Stara cerkvena slovanščina: Nominalna sklanjatev. Zaimkovna sklanjatev. Pridevniška oziroma sestavljena sklanjatev. Spregatev (1–176). Slovenščina: Nominalna sklanjatev. Zaimkovna sklanjatev. Sestavljena sklanjatev. Spregatev [Neuslovenisch: Nominale declination. Pronominale declination. Zusammengesetzte declination. Conjugation] (176– 219). Bolgarščina [Bulgarisch] (220–241). Srbščina: Nominalna sklanjatev. Zaimkovna sklanjatev. Sestavljena sklanjatev. Spregatev [Serbisch: Nominale declination. Pronominale declination. Zusammengesetzte declination. Conjugation] (241–278). Ukrajinščina: Nominalna sklanjatev. Zaimkovna sklanjatev. Sestavljena sklanjatev. Spregatev. [Kleinrussisch: Nominale declination. Pronominale declination. Zusammengesetzte declination. Conjugation ] (278–310). Ruščina: Nominalna sklanjatev. Zaimkovna sklanjatev. Sestavljena sklanjatev. Spregatev [Russisch: Nominale declination. Pronominale declination. Zusammengesetzte declination. Conjugation] (310–364). Češčina: Nominalna sklanjatev. Zaimkovna sklanjatev. Sestavljena sklanjatev. Spregatev [Čechisch: Nominale declination. Pronominale declination. Zusammengesetzte declination. Conjugation] (364–439). Poljščina: Nominalna sklanjatev. Zaimkovna sklanjatev. Sestavljena sklanjatev. Spregatev [Polnisch: Nominale declination. Pronominale declination. Zusammengesetzte declination. Conjugation] (439–514). Gornja lužiščina: Nominalna sklanjatev. Zaimkovna sklanjatev. Sestavljena sklanjatev. Spregatev [Oberserbisch: Nominale declination. Pronominale declination. Zusammengesetzte declination. Conjugation] (515–552). Dolnja lužiščina: Nominalna sklanjatev. Zaimkovna sklanjatev. Sestavljena sklanjatev. Spregatev [Niederserbisch: Nominale declination. Pronominale declination. Zusammengesetzte declination. Conjugation] (552–582).
IV. Primerjalna skladnja slovanskih jezikov: Vsebina [Inhalt] (V–VII), Dodatki in izboljšave [Zusätze und verbesserungen] (VII–XII), Naloga skladnje [Aufgabe der syntax] (1), Prvi del: O pomenu besednih vrst [Von der bedeutung der wortclassen] (1–3), O samostalniku [Vom substantiv] (3–6), O pridevniku [Vom adjectiv] (6–17), Dodatek: Spol. Število [Anhang: Genus. Numerus] (17–51), O števniku [Vom numerale] (51–70), O zaimku [Vom Pronomen] (70–150), O prislovu [Vom adverb] (150–257), O vezniku [Von der conjunction] (257–261), O glagolu [Vom verbum] (261–340), Drugi del: O pomenu besednih oblik [Von der bedeutung der wortformen] (341), O nominalnih besednih oblikah [Von den nominalen wortformen] (341–344), O imenovalniku [Vom nominativ] (369), O zvalniku [Vom vocativ] (369–370), O tožilniku [Vom accusativ] (370–447), O rodilniku [Vom genetiv] (447–577), O dajalniku [Vom dativ] (578–636), O mestniku [Vom local] (636–683), O orodniku [Vom instrumental] (683–762), O glagolskih besednih oblikah [Von den verbalen wortformen] (763), O osebi glagolskih oblik [Von den personalen verbalformen] (763–765), O številu glagolskih oblik [Von den numeralen verbalfomen] (765–767), O času in naklonu glagolskih oblik ter o neosebnih glagolskih oblikah [Von den temporalen, modalen und den nominalen verbalformen] (767–770): Sedanjik [Praesens] (770–784), Nedovršni preteklik [Imperfect] (784–786), Dovršni preteklik [Aorist] (787–790), Velelnik [Imperativ] (790–799), Deležnik tvornega preteklika II [Part. praet. act. II] (800–818), Deležnik tvornega sedanjika [Participium praes. act.] (818–830), Deležnik trpnega sedanjika [Participium praes. pass.] (830–833), Deležnik tvornega preteklika I [Participium praet. act. I] (833–839), Deležnik trpnega preteklika [Participium praet. pass.] (839–844), Nedoločnik [Infinitiv] (844–873), Namenilnik [Supinum] (874–876), Glagolnik [Substantivum verbale] (877–880), Literatura [Literatur] (881–896).
Avtorjev namen
Avtor je s štiridelno primerjalno slovnico, ki jezike slovanske skupine predstavlja sistematično z glasoslovnega, oblikotvornega, besedotvornega in skladenjskega vidika, želel pokazati: a) na genetično povezanost slovanske jezikovne skupine z drugimi indoevropskimi jezikovnimi skupinami; b) na specifično slovnično zgradbo slovanskih jezikov v primerjavi z drugimi indoevropskimi jeziki; c) na genetično povezanost jezikov znotraj same slovanske skupine; d) na specifične slovnične ustroje posameznih slovanskih jezikov. V delu je vsaka prepoznana jezikovna pojavnost slovanske skupine predstavljena z bogatim ilustrativnim gradivom.
Splošni pomen
Prva znanstvena primerjalna slovnica slovanskih jezikov. Pomembno ni vplivala le na kasnejše avtorje publikacij s področja indoevropskega in slovanskega primerjalnega jezikoslovja, ampak so jo kot tvarno podlago uporabljali tudi avtorji didaktičnih priročnikov posameznih slovanskih jezikov (npr. za slovenščino Josip Šuman in Anton Lesar). Ker sta zlasti druga knjiga o slovanskem besedotvorju in četrta knjiga o slovanski skladnji gradivno izjemno bogati, predstavljata še danes pomemben vir jezikoslovnih informacij o slovanskih jezikih.
Besedne vrste
Klasične delitve besednih vrst [wortclasse] na samostalnik, pridevnik, števnik, zaimek, adverb (s predlogom), veznik in glagol ne obravnava v oblikoslovnem delu slovnice, ampak pri skladnji, ker se po Miklošičevem mnenju tisti del slovnice, ki določa pomen besednih vrst in besednih oblik, imenuje skladnja (IV, 1). Miklošič skladnjo razume kot sestavljeno iz dveh bistvenih delov, in sicer prvega, pri katerem je predmet proučevanja pomen/vloga besednih vrst, in drugega, pri katerem je predmet proučevanja pomen/vloga besednih oblik.
Terminološke inovacije
V delu je uporabljana nemška in latinska jezikoslovna terminologija, ki je bila v Miklošičevem času v splošni rabi. Delo ne vsebuje terminoloških inovacij. Izpostaviti bi bilo mogoče le oznako za staro cerkveno slovanščino. Miklošič je bil namreč zagovornik panonske teorije, po kateri naj bi stara cerkvena slovanščina predstavljala slovanski jezik z območja Panonije, slovenščina pa naj bi s kajkavščino predstavljala njeno neposredno mlajšo razvojno stopnjo. V skladu s tem Miklošič staro cerkveno slovanščino označuje z Altslovenisch, medtem ko so njegovi sodobniki zanjo uporabljali oznako Altslavisch; izraz Altkirchenslawisch se je ustalil šele pozneje.
Ilustrativni korpus
Ilustrativni korpus se nanaša na vse slovanske jezike. Čeprav Miklošič kot slovanske jezike s posebno oznako izpostavlja le staro cerkveno slovanščino [Altslovenisch], slovenščino [Neuslovenisch], bolgarščino [Bulgarisch], srbščino [Serbisch], ukrajinščino [Kleinrussisch], ruščino [Russisch/Grossrussisch], češčino [Čechisch], poljščino [Polnisch], gornjo lužiščino [Oberserbisch] in doljno lužiščino [Niederserbisch], navaja tudi gradivo iz drugih slovanskih jezikov, a je belorusko navajano med ukrajinskim in ruskim, slovaško med češkim, makedonsko med srbskim in bolgarskim, hrvaško [Chorvatisch] med srbskim, kajkavsko hrvaško pa med slovenskim. Neslovanski ilustrativni korpus je iz glavnih indoevropskih jezikov, tj. litovščine, letščine, stare indijščine/sanskrta, stare perzijščine, latinščine, oskijščine, stare grščine, gotščine, stare visoke nemščine (tudi srednje visoke nemščine in nove visoke nemščine), albanščine [škipetarisch], pa tudi iz romanskih jezikov, tj. italijanščine, francoščine, portugalščine. Med neindoevropskimi jeziki se navaja madžarščina.
Dodatna oznaka
Čeprav delo upravičeno velja za prvo znanstveno zasnovano primerjalno slovnico slovanskih jezikov, ki je upoštevala novo metodo indoevropskega primerjalnega jezikoslovja (F. Bopp, R. Rask), je primerjalna metoda z rekonstrukcijo aplicirana glede na njeno tedanje stanje. Tako se primerjalna metoda še pogosto prepleta s kontrastivno. Medtem ko je primerjalne metode več pri obravnavi slovanskega jezikovnega gradiva z gradivom iz drugih indoevropskih jezikov, je sorodno gradivo iz posameznih slovanskih jezikov pretežno obravnavano kontrastivno.
Vpliv na delo
Najpomembnejši metodološki vpliv na delo so imeli vidnejši predstavniki tedanjega indoevropskega primerjalnega jezikoslovja s F. Boppom na čelu (tudi A. Schleicher, G. Curtius, A. Fick itd.), pri ocenjevanju stopnje genetične povezanosti posameznih slovanskih jezikov pa J. Kopitar s svojo panonsko teorijo. V slavističnem oziru predstavlja delo metodološko, interpretativno in gradivno nadgradnjo stanja obravnav slovanskih jezikov njegovih predhodnikov kot J. Kopitar, J. Dobrovský, A. H. Vostokov in P. J. Šafářik.
Vpliv na nadaljnja dela
Velik. Vse kasnejše primerjalne slovnice slovanskih in drugih indoevropskih jezikov so v gradivnem in interpretativnem oziru črpale iz Miklošiča. Pomemben vpliv je imela tudi pri izdelovanju didaktičnih priročnikov posameznih slovanskih jezikov.
Neposredno po predlogi Miklošičeve slovnice in s sklicevanjem nanj sta bili izgotovljeni naslednji didaktični deli za slovenski jezik: 1. Šuman, Josip (1845–1908): Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni. V Ljubljani 1881: Založila in na svetlo dala Matica slovenska [Na platnici je zapisano leto 1882.]; 2. Lésar, Anton (1824–1873): Glasoslovje slovenskega jezika po dr. Fr. Miklošič-evi »Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen«, I. Band. Wien 1852. V Ljubljani 1861: J. Blaznik.
Literatura
Babić 1992; Bezlaj 1964; Hafner 1991; Hammel 2009; Jesenšek 1991 (= 2004), 2013; Orožen 2004; SBL; Toporišič et al. 1992; Vidovič-Muha 1992; Vrbnjak 1991; Zorko et al. 2004. Seznam...
Avtor opisa
Metka Furlan
Navedite kot
Metka Furlan: Franc Miklošič. Vergleichende grammatik der slavischen sprachen I, II, III, IV. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/25/1852-1875-miklosic. Zadnja sprememba 10. 6. 2015.