1863/1854 Janežič naslovnica

Anton Janežič. Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. 1863.

Obdobje
19. stol.
Ime avtorja
Anton Janežič.
Varianta zapisa imena
Janežić.
Letnica rojstva in smrti
1828–1869
Kratek življenjepis avtorja
Urednik, šolnik, slovničar. Rojen v Lešah, šolo je obiskoval v Šentjakobu v Rožu, normalko, gimnazijo in licej v Celovcu. Leta 1848 je začel poučevati slovenščino na gimnaziji v Celovcu. Med letoma 1851 in 1855 je študiral slavistiko in germanistiko na dunajski univerzi (njegov profesor je bil Fran Miklošič), v tem času je že poučeval slovenščino tudi na celovški realki. Umrl je v Celovcu. Ustanovil je tečaj slovenščine za uradnike in pravnike, med letoma 1850 in 1853 je prevajal deželne zakone in razglase, bil je v stikih z Matijem Majarjem, ki ga je navdušil za ilirščino; od Majarja je prevzel pisavo, a jo je kmalu opustil. Pripravil je slovnico slovenščine za Nemce (1849), nemško-slovenski slovar (1850) in slovensko-nemški slovar (1851), šolsko slovnico slovenskega jezika (1854) in druge učne knjige (berila). Izdajal in urejal je več literarnih revij – Slovensko bčelo, Glasnik slovenskega slovstva, Slovenski glasnik in Besednik – ter zbirko Cvetje iz domačih in tujih logov, pri čemer je sodeloval s slovenskimi književniki (Gregorčič, Levstik, Jenko, Jurčič, Stritar idr.). Bil je pobudnik in tajnik Mohorjevega društva, ki se je pozneje preoblikovalo v bratovščino – Mohorjevo družbo. Več...
Izvirni naslov slovnice
Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo.
Ostali naslovi v rabi
Janežičeva slovnica.
Opombe k naslovu
Naslov odseva realni položaj Janežičeve slovnice v tedanjem slovenskem prostoru, saj je bila slovnica pisana predvsem za šolsko rabo, zaradi njene razširjenosti pa je bila tudi splošno rabljena kot referenčna slovnica slovenskega jezika.
Vrsta dela
Didaktična slovnica na najvišji ravni s prvinami mladogramatičnega slovničarstva. Zaradi svoje razširjenosti in uveljavljenosti je slovnica v 2. polovici 19. stoletja postala tudi referenčna normativna slovnica slovenščine.
Vrsta dela (ključne besede)
Didaktična slovnica, normativna slovnica.
Leto in kraj 1. izdaje
1854, Celovec.
Uporabljena izdaja
1863, Celovec.
Fizični opis
[2] + 262 + [2] str.
Število znakov
587.000
Razširjenost
Slovnica je bila najbolj razširjena in ponatiskovana slovnica v 2. polovici 19. stoletja in na začetku 20. stoletja vse do izida Breznikove slovnice leta 1916. Prvič je bila izdana leta 1854, največ sprememb in dopolnitev pa je doživela z drugo izdajo leta 1863. Tretja izdaja (1864) prinaša jasnejšo razdelitev celotnega besedila na poglavji o »besedoslovju« (glasoslovje, oblikoslovje in besedotvorje) ter skladnji. Četrta (1869) in peta izdaja (1876) sta ponatisa z malenkostnimi popravki. Z manjšimi dodatki in popravki Jakoba Sketa je bila nato izdana še leta 1889, 1894, 1900, 1906 in 1911.
Ciljni jezik
Slovenščina.
Metajezik
Slovenščina.
Jezik primerov
Slovenščina, za primerjavo so (predvsem v poglavju o glasoslovju) dodani tudi primeri iz drugih slovanskih jezikov, najpogosteje iz stare cerkvene slovanščine.
Povzetek vsebine
Predgovor (I–II). Uvod (1–2). A. Glasoslovje [glasoslovje in pravopisna pravila] (3–27). B. Oblikoslovje (28–115): 1. Imena: samostalnik, prilog [pridevnik], števnik, zaimek (28–66), 2. Glagol (67–104), 3. Členki [nepregibne besedne vrste]: prislov, predlog, veznik, medmet (105–115). C. Besedotvorje (116–155). D. Skladnja (156–262): 1. Prosti stavek [besedna skladnja] (170–241), 2. Zloženi stavek [stavčna skladnja] (241–257), 3. Množno-zloženi stavek [skladnja večstavčnih povedi] (258–262). Kazalo ([I]–[II]).
Avtorjev namen
Avtor je pisal slovnico za šolsko rabo v srednjih šolah, ob tem pa je imel v mislih tudi njeno splošno uporabnost in s tem normativnost. V uvodu poudarja, da želi slovnica opisovati jezik vseh Slovencev. Kot merilo pri vzpostavljanju norme mu je služila raba jezika na celotnem slovenskem področju, kjer je bil v dvomih, pa se je odločal glede na stanje pri starejših piscih in glede na stanje v stari cerkveni slovanščini.
Splošni pomen
Čeprav gre v osnovi za šolsko slovnico, je to ena od najvplivnejših slovenskih slovnic, saj je (podobno kot slovnica Jožeta Toporišiča za čas od leta 1976) veljala v 2. polovici 19. stoletja za temeljno referenčno in normativno slovnico slovenskega jezika.
Besedne vrste
Besedne vrste deli na imena (samostalnike, pridevnike, števnike), glagole in členke (tj. nepregibne besedne vrste: prislove, predloge, veznike, medmete).
Terminološke inovacije
Terminologija se sicer naslanja na predhodne slovnice, vendar predstavlja pomemben mejnik, saj dokončno vzpostavlja večino terminologije, ki se je v 20. stoletju splošno uveljavila v slovenskih jezikoslovnih delih. Pri oblikovanju terminologije se je Janežič posvetoval z več tedanjimi intelektualci (Macun, Šolar, Horvat, Mandelc, Valjavec, Žepič).
Ilustrativni korpus
Primeri so izbrani samostojno, večbesedni primeri so vzeti iz ljudskih pregovorov ter rekov in iz tedanjih pomembnejših piscev, ki so tudi dosledno navedeni s kraticami.
Vpliv na delo
Janežič je dobro poznal tedanje slovansko in nemško slovničarstvo. Delo je zato narejeno na podlagi več slovničnih del, od katerih lahko kot najvplivnejša navedemo: 1. Fran Metelko: Lehrgebäude der slovenischen Sprache, 1825 (osnovni vir za celotno slovnico); 2. Fran Miklošič: Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen (1852 [prvi del], 1856 [tretji del]; za poglavje o glasoslovju in oblikoslovju); 3. František Ladislav Čelakovský: Čtení o srovnavací mluvnici slovanské, 1853 (za celotno slovnico); 4. Ivan Navratil: Beitrag zum Studium des slavischen Zeitwortes, 1856 (za poglavje o glagolu); 5. Adolf Veber Tkalčević: Skladnja ilirskoga [hrvaškega] jezika, 1859 (za poglavje o skladnji); 6. Václav Zikmund: Skladba jazyka českého, 1863 (za celotno slovnico, delo je izšlo tik pred oddajo Janežičeve slovnice v tisk).
Poleg tega je Janežič v slovnico vključeval tudi različne jezikoslovne drobce iz posameznih člankov, ki so izhajali v tedanjem časopisju, v uvodu pa se za posamezne popravke zahvaljuje še več drugim tedanjim jezikoslovcem, med njimi Franu Miklošiču in Franu Metelku.
Predhodnik Janežičeve slovnice v slovenskem metajeziku je bila njegova slovenska slovnica za Nemce Kurzer leichtfasslicher Unterricht in der Slovenischen Sprache, 1849. To je Janežič naredil po vzoru francoske slovnice za Nemce Johanna Franza Ahna, ki je izšla v več izdajah v 1. polovici 19. stoletja.
Vpliv na nadaljnja dela
Janežičeva slovnica je po vsebinski plati vplivala predvsem na sočasne učbenike in druga slovnična dela, s slovnico Antona Breznika pa se je njen vpliv prenehal. Na ravni terminologije pa je Janežičeva slovnica močno vplivala na vse nadaljnje slovnice. Sketovo priredbo je za osnovo svoje rokopisne slovnice prekmurskega knjižnega jezika iz leta 1913 uporabil Štefan Kühar.
Literatura
Majcen 1905; Narat 2007; Pogorelec 2011; SBL; Toporišič 1996; Vidovič Muha 1998. Seznam...
Avtor opisa
Kozma Ahačič
Navedite kot
Kozma Ahačič: Anton Janežič. Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/26/18631854-janezic. Zadnja sprememba 10. 6. 2015.