Obdobje
17. stol.
Ime avtorja
Gregorio Alasia da Sommaripa.
Varianta zapisa imena
Alasia da Sommaripa, fra Gregorio (rojstno ime: Alessandro).
Letnica rojstva in smrti
ok. 1578–1626
Kratek življenjepis avtorja
Leksikograf, zgodovinar in filolog, rojen v mestu Sommariva del Bosco v Piemontu v Italiji. Njegov materni jezik je bila italijanščina, slovenščine pa se je naučil kot redovnik servit v Devinu. Po sprejetju v red leta 1596 se je šolal v Rimu, nato pa je leta 1601 prišel v Devin, kjer je študij dokončal, prejel mašniško posvečenje in bil dejaven več let kot duhovnik, učitelj v samostanski šoli in vodja redovne skupnosti ter gradnje samostana. Po letu 1609 se je vrnil v Italijo in bival v več mestih, najdlje v Rimu, kjer je tudi umrl. Poleg italijansko-slovenskega slovarja je izdal več del v italijanščini. Več...
Izvirni naslov slovnice
[Vna breue inſtruttione per apprendere facilmente detta lingua Schiaua.]
Prevod naslova
Kratek poduk, s katerim se zlahka naučimo slovenskega jezika.
Opombe k naslovu
Gre za uvodno poglavje v italijansko-slovenski slovar Vocabolario Italiano, e Schiavo, Udine, 1607. Slovnični del slovarja nima pravega naslova, na malo slovnico je opozorjeno z zgoraj navedenim besedilom na naslovni strani slovarja.
Vrsta dela
Kratek slovnični opis, namenjen tujcem (predvsem Italijanom), ki se učijo slovenščine in obvladajo vsaj osnove latinske slovnice.
Vrsta dela (ključne besede)
Slovnica za tujce, mala slovnica.
Leto in kraj 1. izdaje
1607, Videm.
Uporabljena izdaja
1607, Videm.
Fizični opis
25 str.
Število znakov
8.750
Faksimili, reprinti, elektronske izdaje
Dva faksimila: Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979 (Monumenta litterarum Slovenicarum 16); Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1993.
Razširjenost
Slovnica je ohranjena v enem samem izvodu, o njeni razširjenosti v času izdaje pa nimamo podatkov.
Ciljni jezik
Slovenščina.
Metajezik
Italijanščina, latinščina.
Jezik primerov
Slovenščina, latinščina, italijanščina.
Povzetek vsebine
Uvodni del in pravopisne opombe [Al benigno Lettore] (A 7v–A 8r), glagol [brez naslova] (A 8r–B 8r), ime [Avertimenti circa i nomi] (B 8r–C 3v).
Avtorjev namen
Podati želi strnjen prikaz slovenske slovnice, ki naj s pomočjo slovarja ter dodanih zglednih besedil omogoči tujemu govorcu vsaj osnovno sporazumevanje z govorci slovenščine.
Splošni pomen
Čeprav je delo razmeroma kratko in ni imelo nadaljnjega vpliva, mu lahko v okviru zgodovine slovenskega slovničarstva priznamo pomembno mesto, saj v marsičem naznanja nove smernice v njegovem razvoju. Posebej zanimiva obstranska značilnost tega dela je negotovost, ki jo lahko spremljamo tudi pri vseh nadaljnjih avtorjih, ki se v 17. in 1. polovici 18. stoletja ukvarjajo z jezikoslovnimi problemi. Ker je poznal Megiserjev slovar iz leta 1592 in morda še kako delo slovenskih protestantskih piscev iz 16. stoletja, je doživljal govorjeni jezik svojega področja, ki ga je zapisoval, kot pokvarjen (corotto parlare) – vendar mu drugega ni preostalo, saj »nepokvarjenega« jezika ni obvladal. Ni nepomembno tudi dejstvo, da gre za slovnico avtorja, ki je bil s slovenščino v stiku šele šest let, da je v celotnem delu v rabi povsem izviren »italijanski« način zapisovanja slovenščine, da ne ločuje dvojine in da v primeru, ko mu ne uspe sestaviti pravila, napotuje bralca na učenje »z rabo«.
Besedne vrste
Alasia ločuje imena (znotraj njih samostalnike ter zaimke [!], pridevnikom se izogne) in glagole; na kratko obravnava tudi predloge in veznike, a jih ne poimenuje kot besedno vrsto.
Terminološke inovacije
Jih ni.
Ilustrativni korpus
Izbor primerov se ponekod naslanja na slovnični dodatek k slovarju Hieronima Megiserja iz leta 1592, vpliv Bohoričeve slovnice je malo verjeten in nedokazljiv.
Dodatna oznaka
Delo nima posebnih ambicij, kljub vsemu pa vsebuje nekatere izvirne rešitve. Kot edini slovenski slovničar na primer razvršča sklanjatve glede na končaj v tožilniku, kot prvi pa navaja sklanjatve brez člena. Sicer je delo v celoti naslonjeno na latinsko slovnico. Razmerje med pojmovanjem slovanskega in slovenskega jezika je enako kot pri sodobnikih – izraz lingua Schiaua rabi tako za slovenski jezik kakor za slovansko jezikovno skupino.
Vpliv na delo
Na delo kot celoto je vplival slovnični dodatek k slovarju Hieronima Megiserja iz leta 1592, na oznako ljudstev, ki govorijo slovanski jezik (lingua Schiaua), uvod v slovar Hieronima Megiserja iz leta 1603, na podatek o glagolskih črkah pa delo Giovambattiste Palatina Libro ... nel qual s’insegna a scrivere ogni sorte lettera, 1556.
Vpliv na nadaljnja dela
Slovnica ni imela vpliva na nadaljnja dela.
Literatura
Ahačič 2012; Eržen 2006; Furlan 1998; Kidrič 1978; Legiša 1979; SBL; Zemljarič Miklavčič 1999. Seznam...
Avtor opisa
Kozma Ahačič
