Obdobje
19. stol.
Ime avtorja
Josip Šuman.
Letnica rojstva in smrti
1836–1908
Kratek življenjepis avtorja
Narodni delavec, jezikoslovec in šolnik, rojen na Zgornji Ročici pri Zgornji Ščavnici. Šolo je obiskoval v Zgornji Ščavnici in v Mariboru, kjer je tudi maturiral. V letih 1855–1856 je v Gradcu študiral klasično filologijo in germanistiko, od leta 1857 pa poleg tega še slavistiko na Dunaju, kjer je bil študent Frana Miklošiča. Od leta 1859 je delal kot učitelj v Mariboru in kasneje v Avstriji, leta 1884 je postal gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, leta 1890 pa šolski nadzornik. Umrl je v Mošćenički Dragi na Hrvaškem, pokopan je v Ljubljani. Leta 1861 je bil med soustanovitelji mariborske čitalnice in Slovenske matice, sodeloval je pri organizaciji kulturnih prireditev, prizadeval si je za ustanovitev samostojne nižje slovenske gimnazije v Mariboru, v času, ko je bil šolski nadzornik, je bilo ustanovljenih ali razširjenih več šol po Sloveniji. Napisal je dve slovnici slovenskega jezika: priredbo Miklošičeve primerjalne slovnice in srednješolsko slovnico. Ukvarjal se je z etimologijo in kulturno zgodovino, prevajal je iz stare grščine in pripravljal grško slovnico, ki pa ni izšla. Več...
Izvirni naslov slovnice
Slovenska slovnica za srednje šole.
Vrsta dela
Slovnica za srednje šole na izrazito visoki ravni.
Vrsta dela (ključne besede)
Didaktična slovnica.
Leto in kraj 1. izdaje
1884, Celovec.
Uporabljena izdaja
1884, Celovec.
Fizični opis
208 str.
Število znakov
473.200
Razširjenost
Slovnica ni doživela ponatisa. Glede na njeno naravo je to pomenilo, da se ni uveljavila kot reprezentativna srednjšolska slovnica, kar je bil njen namen.
Ciljni jezik
Slovenščina.
Metajezik
Slovenščina.
Jezik primerov
Slovenščina, stara cerkvena slovanščina (v opombah).
Povzetek vsebine
1. Glasoslovje [glasništvo]: samoglasniki (1–9), soglasniki (9–16), 2. Oblikoslovje [pregibovanje]: sklanjatev (17–47), spregatev (47–76), 3. Besedotvorje [slovotvorje]: zaimenski koreni, glagolski ali pomenski koreni, končnice, tvorba [tvoritev] imen in glagolov (77–80), tvorba [tvoritev] glagolov, oziroma glagolskih debel (80–92), tvorba [tvoritev] imen (92–117), 4. Skladnja: uvod ali splošni del (118–125), o besednih vrstah [plemenih] (125–162), o pomenu besednih oblik – o imenskih oblikah (162–189), o glagolskih oblikah (189–203), 5. Popravki (203), pregled in kazalo (204–208).
Avtorjev namen
Namen dela je bil, da bi postalo temeljna srednješolska slovnica.
Splošni pomen
Gre za prvo šolsko slovnico, ki ima namen poenotiti in usmerjati način in časovno razporeditev poučevanja slovenščine (v obsežni opombi v uvodu vsebuje tudi kratek učni načrt). Prav tako gre za prvo šolsko slovnico, napisano na znanstvenih temeljih. Zaradi pretiravanja s primerjalnojezikoslovnimi podatki in s še neuveljavljenimi znanstvenimi teorijami ter zaradi prevelike zahtevnosti nasploh pa se slovnica ni uveljavila in je bila razmeroma neopažena. To je še za nekaj desetletij utrdilo primat Janežičeve slovnice.
Vpliv na delo
Delo temelji na spoznanjih primerjalne slovnice Vergleichende grammatik der slavischen sprachen (1852–1578) Frana Miklošiča, na metodiki grške slovnice, ki jo je napisal Georg Curtius (več izdaj) ter na raziskovalnih prispevkih o naglasu Stanislava Škrabca in Matije Valjavca.
Vpliv na nadaljnja dela
Karel Štrekelj je leta 1885 objavil temeljito negativno kritiko dela v reviji Ljubljanski zvon, avtor pa je nanjo obširno odgovoril v istem časopisu. Kritika slovnici poleg stvarnih napak in nedoslednosti pri prečrkovanju Miklošičevega gradiva očita tudi pretiravanje s primerjalnim starocerkvenoslovanskim gradivom ter podrobnostmi. Danes se zdi očitek nekoliko neupravičen, saj so podrobnosti jasno ločene od temeljnega besedila.
Literatura
ES; SBL; Štrekelj 1885; Šuman 1885. Seznam...
Avtor opisa
Mitja Trojar, Kozma Ahačič