1916 Breznik naslovnica

Anton Breznik. Slovenska slovnica za srednje šole. 1916.

Obdobje
20. stol.
Ime avtorja
Anton Breznik.
Letnica rojstva in smrti
1881–1944
Kratek življenjepis avtorja
Slovenski jezikoslovec in duhovnik, rojen v Ihanu pri Domžalah. Šolal se je v rojstnem kraju (osnovna šola) in v Ljubljani (meščanska šola). V gimnazijskih letih (1894–1902) se je pridružil projektu zbiranja slovenskih narodnih pesmi, ki ga je vodil Karel Štekelj, med njegovimi gimnazijskimi profesorji pa sta bila tudi Fran Ilešič in Maks Pleteršnik. Leta 1906 je zaključil študij teologije, bil leto dni kaplan v Postojni, nato pa je odšel v Gradec študirat slovenščino in latinščino. Po doktoratu leta 1910 se je zaposlil na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Jezikoslovne razprave je objavljal že od leta 1904. Zlasti v 20. letih 20. stoletja je bil najvidnejši in najvplivnejši slovenski jezikoslovec. Bil je avtor slovnice, ki je izšla v več izdajah, ter avtor (1920) oziroma soavtor (1935, 1937) treh pravopisov. Po njegovi razpravi je bil prirejen tudi poskusni medvojni pravopis (Osnutek pravopisnih pravil, 1945). Sodeloval pri Grško-slovenskem slovarju Antona Doklerja (1915; etimološke osvetlitve) in pri Slovenskih čitankah za višje razrede Ivana Grafenauerja (1921, 1922, 1942). Kot univerzitetni predavatelj je predaval na teološki fakulteti staro cerkveno slovanščino. Leta 1940 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU. Umrl je v Ljubljani. Več...
Izvirni naslov slovnice
Slovenska slovnica za srednje šole.
Ostali naslovi v rabi
Breznikova slovnica.
Vrsta dela
Slovnica za dijake slovenske gimnazije z zaznavno željo po normiranju. Velik del je posvečen tudi etimologiji. Teoretični del je jasno ponazorjen z zgledi. Delo je nastalo kot rezultat potreb po slovenskih učbenikih za prvo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano.
Vrsta dela (ključne besede)
Didaktična slovnica.
Leto in kraj 1. izdaje
1916, Celovec.
Uporabljena izdaja
1916, Celovec.
Fizični opis
[2] + 273 + [4] str.
Število znakov
500.000
Faksimili, reprinti, elektronske izdaje
Elektronska izdaja omogoča tudi iskanje po besedilu.
Razširjenost
Slovnica je doživela še tri izdaje (druga, predelana 1921, tretja 1924, četrta, predelana 1934) ter predelavo v učbenik za tretji in četrti razred srednjih šol (1940). Vse izdaje je pripravil Anton Breznik sam, predelavo v učbenik pa je opravil v sodelovanju z Antonom Bajcem, Rudolfom Kolaričem, Mirkom Ruplom, Antonom Sovretom in Jakobom Šolarjem. Delo je bilo v uporabi do Slovenske slovnice štirih avtorjev (Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel in Jakob Šolar) iz leta 1956.
Ciljni jezik
Slovenščina.
Metajezik
Slovenščina.
Jezik primerov
Slovenščina, pri etimologiji navaja tudi zglede iz latinščine, grščine, stare visoke nemščine, gotščine in ostalih jezikov.
Povzetek vsebine
I. Glasoslovje (1–64): 1. glasovi in črkopis (1–6), 2. raba samoglasnikov v pisavi in izreki (7–19), 3. dvoglasniki (19–20), 4. o izreki in pisavi nekaterih soglasnikov (20–33), 5. naglas ali poudarek (33–42), 6. o preglaševanju samoglasnikov (42–43), 7. o medsebojnem vplivu samoglasnikov in soglasnikov (43–45), 8. o medsebojnem vplivu soglasnikov (prilikovanje) (45–47), 9. o prilikovanju glede na pravorečje in pravopisje (47–50), 10. o izpadu [redukciji], krčenju [kontrakciji], vrinku [empetezi], pristavljanju [protezi], prestavljanju [metatezi] in drugih spremembah soglasnikov in samoglasnikov (50­53), pravopisna pravila (54–64). II. Oblikoslovje (65–169): samostalnik (65–83), pridevnik (84–94), zaimek (94–109), števnik (109–114), glagol (115–156), členki in prislov (157–160), predlog (160–167), veznik (168), medmet (169). III. Debloslovje [besedoslovje] (170–226) izpeljava (171–190), reduplikacija (190), sestava [kompozicija] (190–206), pomenoslovje in izvor jezika (206–220), o rabi jezika: pravi pomen ter tropi in figure (220–227). IV. Skladnja (228–262). Dodatek (263–264). O stihotvorstvu [o verzificiranju] (265–272).
Avtorjev namen
Ob ustanovitvi Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano – prve gimnazije s slovenskim učnim jezikom – je nastala potreba po novih, slovenskih učbenikih. Breznik je bil zadolžen, da napiše učbenik slovenščine. Slovnica želi podati sistematičen opis slovnice slovenskega jezika od glasoslovja do skladnje in metrike. Gre za slovnico, namenjeno učiteljem na gimnaziji s slovenskim učnim jezikom ter drugi splošni javnosti.
Splošni pomen
Gre za slovnico, ki je kot edina šolska slovnica (in tako rekoč edina slovnica v redni rabi) močno zaznamovala prvo polovico 20. stoletja. Za razliko od prejšnjih slovnic se Breznikova slovnica v večji meri posveča pravorečju (izgovor črke l), obravnava pa tudi pravopisne probleme. Pojave v sodobnem jeziku mnogokrat opisuje s pomočjo diahronega razvoja.V kasnejših izdajah v uvodu natančneje predstavi tudi govorni aparat oz. način tvorbe posameznih glasov.
Besedne vrste
Ločuje šest glavnih besednih vrst: samostalnik, glagol, pridevnik, števnik, zaimek in členek. Pod členke uvršča prislov, predlog, veznik in medmet.
Terminološke inovacije
Breznik sledi terminologiji, kakor se je uveljavila v preteklih desetletjih prek prenovljenih izdaj Janežičeve slovnice in Sketovih priredb te slovnice.
Ilustrativni korpus
Uporabljal je predvsem zglede iz literarnih del svojih sodobnikov in do tedaj uveljavljenih literatov: Valentin Vodnik, Matija Valjavec, Josip Jurčič, Simon Gregorčič, Fran Levstik, France Prešeren, Josip Stritar, Dragotin Kette, Anton Martin Slomšek, Ivan Tavčar, Valentin Zarnik, Ivan Cankar, Fran Erjavec, Anton Aškerc, Miroslav Vilhar, Simon Jenko, France Bevk, Fran Saleški Finžgar, Karel Štrekelj, Oton Župančič. Uporabljal je tudi zglede iz znanstvenih del Stanislava Škrabca in Franca Serafina Metelka.
Dodatna oznaka
Poleg opisa in razlage besednih vrst je pomembno tudi poglavje o izvoru besed, kjer na podlagi primerov razlaga, katere besede so v slovenščini podedovane in katere prevzete iz drugih jezikov. V dodatku obravnava tudi metriko, velik poudarek je na pravilni izreki. Slovnica Antona Breznika predstavlja učbenik slovenske slovnice, ki presega zgolj didaktične namene. Očitno je, da je avtor dela dobro razgledan v klasičnih jezikih (latinščina, grščina), saj pogosto uporablja latinske in grške zglede.
Vpliv na delo
Zgledoval naj bi se po Matiju Valjavcu, Stanislavu Škrabcu, Karlu Štreklju, Maksu Pleteršniku in Franu Levcu.
Vpliv na nadaljnja dela
Njegovo delo je bilo podlaga kasnejšim jezikovnim priročnikom, npr.: Slovenski slovnici 1956, Slovenski slovnici 1976.
Literatura
ES; Janežič 1857; Kurinčič 1987; Ramovš 1997; SBL; Toporišič 1982, 1991; Vidovič-Muha 1993. Seznam...
Avtor opisa
Metod Čepar
Navedite kot
Metod Čepar: Anton Breznik. Slovenska slovnica za srednje šole. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/35/1916-breznik. Zadnja sprememba 10. 6. 2015.