Slovnice in pravopisi

20. stol.

Karel Štrekelj.

1859–1912

Jezikoslovec, literarni zgodovinar, etnolog in publicist, rojen na Gorjanskem pri Komnu. Na dunajski univerzi je študiral slovansko in klasično filologijo ter primerjalno jezikoslovje. Leta 1884 je doktoriral pri Franu Miklošiču (Phonologie des Görzer Mittelkarstdialektes in ihren Grundzügen dargestellt), 1886 se je habilitiral (Morphologie des Görzer Mittelkarstdialektes mit besonderer Berücksichtigung der Betonungsverhältnisse) ter nato poleg različnih drugih obveznosti predaval na Dunaju kot privatni docent do 1896, ko je bil imenovan za izrednega profesorja v Gradcu (1908 za rednega). 1890 je bil imenovan za urednika slovenske izdaje državnega zakonika. Umrl je v Gradcu. Na jezikoslovnem področju se je največ posvečal leksiki in etimologiji ter objavil več jezikoslovnih razprav, v rokopisu je zapustil zelo kvalitetna predavanja iz zgodovinske slovnice, ki so bila objavljena po njegovi smrti. Aktivno je posegal tudi v najrazličnejše tedaj aktualne jezikoslovne razprave. Pomembno je tudi njegovo literarno zgodovinsko delo od rokopisne Zgodovine slovenskega slovstva do še danes zelo popularnih Slovenskih narodnih pesmi (1895–1911). Več...

Historična slovnica slovenskega jezika.

Zgodovinska slovnica.

1922, Zagreb, Maribor.

1922, Zagreb, Maribor.

[II] + 139 str. (v treh snopičih: 1.: I–64; 2.: 65–128; 3.: 129–139 [sic!])

Slovnica je izšla v treh snopičih, ki jih je najprej nameravalo izdati Zgodovinsko društvo v Mariboru, nato Slovenska matica, slednjič pa je za tisk (žal ne tudi za uredniško obdelavo) poskrbelo Zgodovinsko društvo v Mariboru s podporo Jugoslovanske akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu. Iz finančnih vzrokov so snopiči prenehali izhajati po izdaji prvega dela slovnice. V rokopisu namreč sledi še dokaj obširen sestavek o naglasu, od oblikoslovja pa je obdelana deklinacija.

Slovenščina.

Slovenščina.

Slovenščina, po potrebi tudi drugi (slovanski) jeziki.

Predgovor izdajateljskega odbora [I–II]. 1. Slovenski slovničarji (1–35), 2. Slovenska grafika (35–46), 3. O pravopisu (47–54), 4. O glasovih slovenščine po njih izreki (54–60), 5. Razmerje med glasovi našega jezika in glasovi stare slovenščine ter drugih jezikov (60–139): Vokalizem (60–102), O porazdelbi raznih preglasovnih stopinj (102–105), Kako vplivajo med seboj vokali v sosednjih zlogih in kako se spajajo, če so neposredno vkupe (106–107), O kontrakciji (108), O vplivu samoglasnikov na soglasnike in nasproti soglasnikov na samoglasnike (109–119), O samoglasnikih (119–122), Kako se menjavajo soglasniki po mestu v besedi in kako vplivajo drug na drugega (122–132), Analogija (133–139).

Gre za posmrtno (žal uredniško ne dovolj obdelano) objavo rokopisa dela Štrekljevih predavanj historične slovnice na univerzi v Gradcu, ki jih je pred objavo sicer nameraval še dodelati. Z njimi je kot prvi dotlej skušal podati sintezo vseh dotedanjih doganj s področja zgodovinske slovnice slovenskega jezika.

Gre za zapiske s predavanj, ki niso bili namenjeni neposredni objavi. Ker delo ob izdaji ni bilo ustrezno uredniško obdelano, je v njem precej napak, ki izkušenega bralca ne motijo, neizkušenega pa lahko zavajajo. Hkrati obsega slovnica mnogo manj, kot napoveduje naslov. Tudi zato ta slovnica ni imela posebnega odmeva.

ES; Glonar 1922; SBL. Seznam...

Kozma Ahačič