1937 Breznik, Ramovš naslovnica

Anton Breznik, Fran Ramovš. Slovenski pravopis: Mala izdaja. 1937.

Obdobje
20. stol.
Ime avtorja
Anton Breznik, Fran Ramovš.
Letnica rojstva in smrti
1881−1944; 1890−1952
Kratek življenjepis avtorja
Anton Breznik: Slovenski jezikoslovec in duhovnik, rojen v Ihanu pri Domžalah. Šolal se je v rojstnem kraju (osnovna šola) in v Ljubljani (meščanska šola). V gimnazijskih letih (1894–1902) se je pridružil projektu zbiranja slovenskih narodnih pesmi, ki ga je vodil Karel Štekelj, med njegovimi gimnazijskimi profesorji pa sta bila tudi Fran Ilešič in Maks Pleteršnik. Leta 1906 je zaključil študij teologije, bil leto dni kaplan v Postojni, nato pa je odšel v Gradec študirat slovenščino in latinščino. Po doktoratu leta 1910 se je zaposlil na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Jezikoslovne razprave je objavljal že od leta 1904. Zlasti v 20. letih 20. stoletja je bil najvidnejši in najvplivnejši slovenski jezikoslovec. Bil je avtor slovnice, ki je izšla v več izdajah, ter avtor (1920) oziroma soavtor (1935, 1937) treh pravopisov. Po njegovi razpravi je bil prirejen tudi poskusni medvojni pravopis (Osnutek pravopisnih pravil, 1945). Sodeloval pri Grško-slovenskem slovarju Antona Doklerja (1915; etimološke osvetlitve) in pri Slovenskih čitankah za višje razrede Ivana Grafenauerja (1921, 1922, 1942). Kot univerzitetni predavatelj je predaval na teološki fakulteti staro cerkveno slovanščino. Leta 1940 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU. Umrl je v Ljubljani.
Fran Ramovš: Slovenski jezikoslovec, rojen v Ljubljani. Šolal se je v Borovnici in Ljubljani (1897–1902), na II. gimnaziji v Ljubljani (1902–10), študiral je jezikoslovje na Dunaju in v Gradcu (1910; 1911–14), kjer je doktoriral z delom o moderni vokalni redukciji v slovenščini (1914) in se habilitiral s tematiko furlanskih krajevnih imen. Leta 1919 je bil imenovan za rednega profesorja slovenskega jezika novoustanovljene univerze v Ljubljani. Predaval je historično slovnico slovenskega jezika, akcentologijo, splošno fonetiko, karakteristiko praslovanščine in dve leti še primerjalno indoevropsko slovnico. Kot jezikoslovec je izhajal iz mladogramatične šole, a se je preusmeril k substitucijski metodi, v kateri je dobil ključ za ugotavljanje glasovnega stanja v najstarejših razvojnih stopnjah slovanščine. Njegova prva razprava so Slowenische Studien (1918, 1920); sledile so ji monografije o konzonantizmu, zgodovini slovenskega jezika, slovenskih akcentskih pojavih in slovenskem vokalizmu. Ob svojem delu je ustvaril tudi vso potrebno slovensko lingvistično terminologijo. Velik del njegovega znanstvenega dela se nanaša na slovenska narečja. Bil je soavtor slovenskih pravopisov obdobja (1935–50) in idejni vodja del za veliki slovar slovenskega knjižnega jezika, za slovenski etimološki in historični slovar. Reševal je terminološke probleme za najrazličnejše stroke. Kot dekan filozofske fakultete (1926–27) in rektor ljubljanske univerze (1934) se je boril za ustanovitev AZU. Po 1945 je Akademijo preuredil po inštitutih in bil izvoljen za predsednika SAZU (1950). Umrl je v Ljubljani.
Izvirni naslov pravopisa
Slovenski pravopis: Mala izdaja.
Ostali naslovi v rabi
SP 1937, Breznik-Ramovšev mali pravopis.
Vrsta dela
Mali/šolski pravopis, sestavljen iz teoretičnega dela (pravila) in slovarskega dela (slovar). Delo je prirejeno po SP 1935 in je obvestilno preprostejše (opustitev vseh pravorečnih podatkov in pravopisno neproblematičnih besed). Glede na SP 1935 so odpravljene pomanjkljivosti, nedoslednosti in napake, dodani so novi podatki.
Vrsta dela (ključne besede)
Mali pravopis, šolski pravopis.
Leto in kraj 1. izdaje
1937, Ljubljana.
Uporabljena izdaja
1937, Ljubljana.
Fizični opis
233 str.
Število znakov
467.280 [34.848 (pravila) + 432.432 (slovar)]
Razširjenost
Delo je bilo ponatisnjeno leta 1938 (Drugi neizpremenjeni natis. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna).
Ciljni jezik
Slovenščina.
Metajezik
Slovenščina, izjemoma nemščina (v posameznih slovarskih pojasnilih).
Jezik primerov
Slovenščina.
Povzetek vsebine
A. Pravila: Seznam uporabljenih kratic, pojasnilo o namenu izdaje (1–6), Raba velikih in malih črk (7–13), Prevzemanje in pregibanje tujih imen [O pisavi in sklanji tujih lastnih imen] (13–17), O rabi nekaterih pripon (17–19), Deljenje [O razzlogovanju] (19–20), Pisanje skupaj in narazen [O pisavi sestavljenih besed] (20–23), O rabi naglasnih znamenj (23–24), Ločila (24–31). B. Pravopisni slovar (35–234). Delu je dodan broširan tipkopis z naslovom Novi slovenski pravopis, ki ga je ob izidu pripravila Kraljeva banska uprava dravske banovine in obsega: Nagovor bana dr. Natlačena (2 str.), A: Popravki k Slovenskemu pravopisu (Sestavila: A. Breznik in F. Ramovš) (3 str.), B: Razlike med 4. izdajo Breznikove slovenske slovnice in Slov. pravopisom (nedokumentirano avtorstvo Jakoba Šolarja) (6 str.), C: Razlike med Slov. čitankami za nižje razrede srednjih šol in Slov. pravopisom (nedokumentirano avtorstvo Jakoba Šolarja) (1 str.).
Avtorjev namen
Namen skrajšane izdaje je bil prirediti pravopis za potrebe šolske mladine in odpraviti vse napake in pomanjkljivosti izvirnega dela.
Splošni pomen
Nastanek priročnika je spodbudila javna polemika glede predhodnega pravopisa, njegovo rabo v šolah, uradih in uredništvih pa je uradno zapovedala politična oblast (kraljeva banska uprava dravska banovine). Čeprav so avtorji želeli predstaviti SP 1937 le kot preprostejšo priredbo SP 1935, je prinesel precej sprememb (v poglavjih o pisanju in pregibanju tujih lastnih imen, pisavi »sestavljenih besed« in ločilih) in celo nova poglavja v pravopisnih pravilih (»O rabi nekaterih pripon«). Jezikoslovje večino popravkov in sprememb pripisuje jezikoslovcu Jakobu Šolarju. Slovarski del je za približno 100 strani oz. za 5000 besed krajši. Izpuščene so besede, ki so bile vključene zaradi pravorečnih posebnosti, nekaj (približno 350) aktualnih besed pa je tudi dodanih.
Terminološke inovacije
Delo ne prinaša bistvenih terminoloških inovacij.
Ilustrativni korpus
Ilustrativni korpus Breznik-Ramovševega malega oz. šolskega pravopisa je tako v pravilih kot v slovarju povzet po predhodnem pravopisu. V slovarju je ponazarjalno gradivo delno opuščeno ali skrajšano oz. stilno izboljšano.
Normativna usmeritev
Normativno je SP 1937 precej »strožji pri v ocenjevanju prevzetih besed« kot izhodiščno delo SP 1935. Številnim besedam je dodan podatek o ustreznejši slovenski besedi, ki jo uvaja oznaka sl. (= slovensko) (gres sl. zdrob; kleveta sl. obrekovanje). Sicer je precej domačih sopomenk dodanih (kot je povedano v uvodnem pojasnilu) zaradi ustrezne stilistične rabe.
Obvestilnost
Obvestilna okrnjenost SP 1937 glede na SP 1935 je največja na področju pravorečja. Druga krnitev pa se dotika števila v slovar vključenih besed (izpuščenih je pribl. 5000 besed) in pripadajočih slovničnih, besedotvornih in oblikoslovnih podatkov.
Vpliv na delo
SP 1937 je popravljena, skrajšana in preprostejša izdaja pravopisa iz leta 1935, zato njegovega vpliva ne moremo obravnavati kot fakultativnega, temveč kot inherentnega.
Vpliv na nadaljnja dela
Kot konsenzualno podprto normativno delo je bil izhodišče za oba osnutka medvojnega (oz. partizanskega) pravopisa. Popolnoma se na njegova pravila naslanja Osnutek pravopisnih pravil o rabi velike in male začetnice (izdan je bil 1944 v ciklostilu za potrebe šol), manj pa Osnutek pravopisnih pravil (1945), rokopisni predlog, kjer so bila pravila o rabi velike in male začetnice narejena na osnovi primerjalne razprave Antona Breznika o rabi velike in male začetnice v anglo-ameriški in francoski zapisovalni praksi. V večji meri so se nanj naslonili sestavljavci prvega povojnega pravopisa (SP 1950).
Literatura
Dobrovoljc 2004; SBL; Suhadolnik 1987. Seznam...
Avtor opisa
Helena Dobrovoljc
Povezava/-e
Avtorske pravice še niso potekle!
Navedite kot
Helena Dobrovoljc: Anton Breznik, Fran Ramovš. Slovenski pravopis: Mala izdaja. V: Ahačič, Kozma (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Različica 1.0. http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/40/1937-breznik-ramovs. Zadnja sprememba 10. 6. 2015.