*morati nedov., F
9,
debeo servire, morem ſlushiti;
decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe
more dajati;
oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe
more ſturiti;
orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe
more moliti;
organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe
more pihati s'vétrom teh méhou;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe
moremo bati, ſtraſhán, groṡovit;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku
more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe
more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri
more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
á1 -- in -ja m (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
od a dalje;
dva a-ja;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á -- kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
♦ glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
á- prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
♦ glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
à2 [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
à3 člen. (ȁ) pog. izraža veliko mero povedanega; ali1,
to: a bo gledal!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a4 člen., pog. uvaja vprašanje; ali1,
kaj4:
a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a5 vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj;
to so besede, a ne dejanja;
drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel;
postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2:
sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
á6 in à medm. (ā; ȁ) 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še! 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže! 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ÅPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Å samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
APodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 a samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [á], rodilnik [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
APodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 A samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 3 a samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
á2 -- m, simb. (ȃ) ar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Á2 -- m, simb. (ȃ) amper
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a1 vez.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
á2 medm.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
à3 člen.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b,
naučíti se od á do ž [čésa, o čem],
od á do ž
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a1 vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a2 člen.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ā3 medm.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
à4 predl. s tož.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ȃ 1., interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
à 2., interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a1 [ā]
črka a
PRIMERJAJ: as2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a2 [ȃ]
medmetizraža začudenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a črka
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
a medmet
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
a m, F
2,
elementum, tudi ti puſtobi
a, b, c;
magister pedareus, kateri otroke vuzhy,
a, b, c
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a1 nepreg. m (črka) a:
nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a2 cit. predl. z daj. k:
Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
à3 cit. predl. z abl. iz, od:
taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a2 sam. – ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a3 [ime črke] sam. – ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a5 glas ♦ P: 6 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, BH 1584, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a6 vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a7 čl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a8 končnica ♦ P: 1 (BH 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a3 veznik1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a4 črka prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a5 glas samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a6 končnica oblikotvorni morfem, ki ga izraža samoglasnik a; SODOBNA USTREZNICA: ...a
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
A -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Á ž neskl.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
A -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a vez.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a1 medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a1 člen.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a2 medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a2 člen.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a3 člen.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a člen.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a ► a prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a ► a vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a. okrajš. anno |leta|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost;
asepsa, ateizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
..a..1 glag. prip. délati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a, b, c s abeceda:
lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
āā --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aa1 medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aa2 medm.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~uaachenski -a -o [hə] (á)Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aalenij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~uaalstski -a -o (ȃ)Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AaltoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Aalta samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [álto], rodilnik [álta]
BESEDOTVORJE: Aaltov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AaltovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Aaltova Aaltovo pridevnikIZGOVOR: [áltou̯], ženski spol [áltova], srednji spol [áltovo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Aaltov stòl -ega stôla m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aamoriterski gl. amoriterski ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aamoriterski
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aapa bárje -- -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aar [rabelj] sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aar
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauuaaravski -a -o (ȃ)Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauuaargavski -a -o (ȃ)Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aaroniski
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aaronski gl. aronski ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aaronski
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ab cit. predl. z abl. od, iz:
Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ab zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ab zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ab. cit. krajšava opat:
Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àb.. predp. obr. (ȁ) |nè| àbnormálen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ABA -- ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abačica sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abačica -e samostalnik ženskega spola predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abad [
]
samostalnik moškega spolatkanina brokat
PRIMERJAJ: haba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~uabadánski -a -o (ȃ)Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abager -a m osebno lastno ime
Abgar:
V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abája samostalnik ženskega spolazlasti v muslimanskem okolju halji podobno vrhnje žensko oblačilo, ki sega do tal in ne zakriva obraza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. abaya) iz arab. ‘abāya’, iz ‘abā’a ‛dolgo, ohlapno oblačilo’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ábak -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ábak -a m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abakuk -a m osebno lastno ime
Habakuk:
pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ábakus -a m (ȃ); gl. abak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abalákovova metóda -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abalákovovo sidríšče -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abalákovovo uhó -ega ušésa m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abalienácija -e ž (á) alienacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) alienacijski: abalienacijski proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abalienacíjski -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abalónska škóljka -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abalónski bíser -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abar [
]
samostalnik moškega spolaSkit
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abaradGLEJ: aborad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ábarat, m.,
pogl. aborat.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abaratGLEJ: aborat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abarat samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abarat m, abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa pomivanîe,
abarat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abarija [abarȋja]
samostalnik ženskega spolaSkitija, tj. zgodovinska pokrajina severno od Črnega in Kaspijskega morja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abarov [
]
pridevnikSkitov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abarski [
]
pridevnikskitski
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abas m opat:
kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abat m opat:
poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abat sam. m ♦ P: 2 (DB 1584, MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abat
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abb. cit. krajšava opat:
Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abba sam. m aram. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abba – samostalnik moškega spola biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abbé -ja [abé -êja] m (ẹ̑ ȇ) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbbePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abbeja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
nemški fizik, optik in poslovnež
IZGOVOR: [ábe], rodilnik [ábeja]
BESEDOTVORJE: Abbejev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abbé -ja [abé -êja]
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
AbbejevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abbejeva Abbejevo pridevnikIZGOVOR: [ábejeu̯], ženski spol [ábejeva], srednji spol [ábejevo]
ZVEZE: Abbejevo število
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀] m (ẹ̑; ə̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abc abc-ja [abəc -ja]
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abc -a [
abecé]
m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
A B C [ā bẹ̄ cẹ̄
]
večbesedna leksemska enotazačetek slovarja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
a.b.c.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abcerung
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abcerunga
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abcigati nd.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abcigštajn m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abdenago m osebno lastno ime
Abed Nego:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|abdêrski -a -o (ȇ)Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i sporiabderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdicírati -am
dov. in nedov. odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
AbdijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abdija in Abdija Abdije samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [abdíja], rodilnik [abdíja] in [abdíje]
BESEDOTVORJE: Abdijev
ZVEZE: prerok Abdija
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abdija m osebno lastno ime
Abdija:
Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbdijevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abdijeva Abdijevo pridevnikIZGOVOR: [abdíjeu̯], ženski spol [abdíjeva], srednji spol [abdíjevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdikácija -e
ž dejstvo, da se kdo odpove kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdikacíjski -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abdómen -mna tudi -a m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomnu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdómen -mna
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdominálen -lna -o (ȃ) trebušenabdominálni -a -o (ȃ) ~ tifus
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdominálni -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abdominálno díhanje -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdonkati (abdonkati, obdonkati) glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abduktórni -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
Abdulah II.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abdulaha II. tudi Abdulah Drugi Abdulaha Drugega samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [ábdulah drúgi], rodilnik [ábdulaha drúgega]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|abêjev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abec sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abec -a samostalnik moškega spola ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abece gl. abc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abece – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abece samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abece1 sam. s ♦ P: 1 (TA 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abece2 sam. – ♦ P: 2 (TL 1561, TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet;
klicati dijake po abecedi;
urediti po abecedi;
pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo;
č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati;
spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecéda -e
ž ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa,
boríti se z abecédo čésa,
naučíti kóga abecéde čésa,
naučíti se abecéde čésa,
ne obvládati niti abecéde čésa,
ne poznáti niti abecéde čésa,
poznáti abecédo čésa,
seznaníti se z abecédo čésa,
seznánjati kóga z abecédo čésa,
učíti kóga abecéde čésa,
učíti se abecéde čésa,
začéti z abecédo čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecẹ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abeceda ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abeceda ► abėˈcẹːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédar1 -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedár2 -ja m (á) zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|abecédarjev -a -o (ẹ̑)abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédar1 -ja
m ekspr. učenec, ki se uči abecede
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abecedár2 -ja
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedar samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
abecedar m, abecedarius, abecedár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédarček -čka
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abecedaria [rod. ed.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TC 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedaria [rod. ed. itd.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TA 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedaria
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedarium – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedarium sam. m ♦ P: 3 (TA 1555, TC 1555, TA 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedarium -ria samostalnik moškega spola priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédarski -a -o (ẹ̑) slabš. ~e črke |okorne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 18302. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane abecédno prisl.:
abecedno urejen seznam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojskaabecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedika – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedika [abecedíka]
samostalnik ženskega spolaučbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedikar [abecedȋkar]
samostalnik moškega spolaučenec, ki se uči abecede; abecedar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedikarjev [abecedȋkarjev]
pridevnikabecedarjev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedikarska vrsta [abecedȋkarska vŕsta]
samostalniška zveza ženskega spolaabecedni red
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedikarski [abecedȋkarski]
pridevnikabecedarski
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ) urejati po abecedi: kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecedírati -am
nedov. in dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédni -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédnica -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) star. učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik;
brati iz abecednika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédnik -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecednik gl.
platentof
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berilaabecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédno prislov [abecédno] takó, da sledi zaporedju črk v abecedi
ETIMOLOGIJA: ↑abecedni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédno nač. prisl. (ẹ̑) ~ urejen seznam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecédno ozirn. prisl. izraža, da se kaj razvršča, ureja, je razvrščeno, urejeno glede na abecedo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
Abecedno razvrščanje imen s predimki
Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbelPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Abela samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [ábel], rodilnik [ábela]
BESEDOTVORJE: Abelov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbelPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 Abela samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
norveški matematik
IZGOVOR: [ábel], rodilnik [ábela]
BESEDOTVORJE: Abelov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abel -na m osebno lastno ime
Abel:
Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbélardPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abélarda samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski filozof in teolog
IZGOVOR: [abelár], rodilnik [abelárja] in [abelára]
BESEDOTVORJE: Abélardov in Abélardev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbelardPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abelarda samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
francoski filozof in teolog
IZGOVOR: [abelárt], rodilnik [abelárda]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbélardovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abélardova Abélardovo in Abélardev Abélardeva Abélardevo pridevnikIZGOVOR: prva oblika [abelárjeu̯/abelárou̯], ženski spol [abelárjeva/abelárova], srednji spol [abelárjevo/abelárovo]
druga oblika [abelárjeu̯], ženski spol [abelárjeva], srednji spol [abelárjevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abelnov -a prid. Abelov:
sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbelovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abelova Abelovo pridevnikIZGOVOR: [ábelou̯], ženski spol [ábelova], srednji spol [ábelovo]
ZVEZE: Abelova nagrada, Abelova grupa
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ábelov -a -o prid. Abelov: Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala KM 1796, 9; I csészt tvoja – szlü'zba Ábelova KAJ 1848, 217
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abelski prid. ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abelski -a -o pridevnik ki se nanaša na Abela; SODOBNA USTREZNICA: Abelov
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ábelstvo -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aberácija -e ž (á) 1. astron. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aberácija -e
ž fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~uaberdeenski -a -o (ȋ)Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aberratio ictus -- --
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aberveznik m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abesinecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog abesinca samostalnik moškega spolamanj formalno Slovenec v italijansko-abesinski vojni
IZGOVOR: [abesínəc], rodilnik [abesínca]
BESEDOTVORJE: abesinčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbesinecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abesinca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [abesínəc], rodilnik [abesínca]
BESEDOTVORJE: Abesinčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbesinijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abesinije samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [abesínija], rodilnik [abesínije]
BESEDOTVORJE: Abesinec, Abesinka, Abesinčev, Abesinkin, abesinski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopijaabesínski -a -o (ȋ)Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)Abesínčev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abesinkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog abesinke samostalnik ženskega spolamanj formalno abesinska mačka
IZGOVOR: [abesínka], rodilnik [abesínke]
BESEDOTVORJE: abesinkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbesinkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abesinke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [abesínka], rodilnik [abesínke]
BESEDOTVORJE: Abesinkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abesinskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog abesinska abesinsko pridevnikIZGOVOR: [abesínski]
ZVEZE: abesinska vojna
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abesínski -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
AB-grêda -e ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbhazijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abhazije samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
neodvisna republika v Gruziji
IZGOVOR: [apházija], rodilnik [apházije]
BESEDOTVORJE: Abhazijec, Abhazijka, Abhazijčev, Abhazijkin, abhazijski tudi abhaški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbhazijecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abhazijca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik etnične skupine v Gruziji
v množini Abhazijci etnična skupina v Gruziji
IZGOVOR: [apházijəc], rodilnik [apházijca]
BESEDOTVORJE: Abhazijec, Abhazijka, Abhazijčev, Abhazijkin, abhazijski tudi abhaški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AbhazijkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Abhazijke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnica etnične skupine v Gruziji
IZGOVOR: [apházijka], rodilnik [apházijke]
BESEDOTVORJE: Abhazijkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abhazijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog abhazijska abhazijsko tudi abhaški abhaška abhaško pridevnikIZGOVOR: [apházijski] tudi [apháški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Àbiašov -a -o prid. Abijev: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abib sam. m neskl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~uabidžánski -a -o (ȃ)Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)Abidžánčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abiezer m osebno lastno ime
Abiezer:
Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime
Abigajila:
Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abijev [ābijev]
pridevnikAbijev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
..abílen -lna -o prip. obr. (ȋ) adaptabílen, komunikabílen, stabílen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abimelek -lka m osebno lastno ime
Abimeleh:
krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiogenéza -e [ijo] ž, pojm. (ȁẹ̑) biol. teorija ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiogenéza -e
ž biol. nastanek in razvoj živega iz neživega
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
àbiosfêra -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbióta -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotično okolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótičen -čna -o [ijo] (ȁọ́) biol. abiotskiàbiótični -a -o [ijo] (ȁọ́) ~o okolje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótični -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
àbiótični člén okólja -ega -a -- m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótični dejávnik okólja -ega -a -- m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótični fáktor -ega -ja m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja;
biotski in abiotski stres
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótski -a -o [ijo] (ȁọ̑) biol. ~o dogajanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótski -a -o
prid. biol. ki je v zvezi z neživo naravo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
àbiótski člén okólja -ega -a -- m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótski fáktor -ega -ja m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótski strés -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbiótsko onesnáženje -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abiron -a m osebno lastno ime
Abiram:
kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abisaj -a m osebno lastno ime
Abišaj:
Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisál -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorskiabisálni -a -o (ȃ) ~e usedlineabisálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálna cóna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálna cóna -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálna pahljáča -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálna ravnína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálni -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abisálni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálni ekvivalènt -ega -ênta m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálni járek -ega -rka m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálni môrski sedimènt -ega -ega -ênta m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálni pás -ega pasú m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálni vršáj -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisálno mórje -ega -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abisík -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abísni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abísopelagiál -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abit. okrajš. abiturient, abiturientka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abituriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazijeabituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abituriêntka tudi abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) knjiž. absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturientka gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abituriêntski tudi abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abituriêntski -a -o [ije] (é; ȇ) ~ izlet
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abjater -ja m osebno lastno ime
Abjatar:
Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ABK- [abeká] prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomsko-biološko-kemičen| ABK-oróžje, ABK-zaščíta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AB-konstrúkcija -e ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablácija -e ž (á) 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije // geogr. topljenje ledenika: močna ablacija 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablácija -e
ž geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ablácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablácija -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablacíjska moréna -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablacíjska oblíka -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablacíjska površína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablacíjska razpóka -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablacíjski gradiènt -ega -ênta m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablacíjski tíl -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablacíjski volúmen -ega -mna m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablacíjsko léto -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablacíjsko obdóbje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablacíjsko obmóčje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablaktácija -e ž (á) 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
áblativ -a m (ȃ) jezikosl. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
áblativen -vna -o (ȃ) pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Abner -a m osebno lastno ime
Abner:
Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešenàbnormálno prisl.:
otrok ima abnormalno veliko glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ȁbnormȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abnormalen prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbnormálni -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbnormálno2 povdk. (ȁȃ) nenormalno: ~ je, da se tako izogiba ljudi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abnormalno
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àbnormálnost -i
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ȁbnormȃlnost – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abnórmen -mna -o prid. (ọ̑) 1. abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abnọ̑rmen – glej ȁbnormȃlen
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abnormitéta -e ž (ẹ̑) abnormalnost: čustvene abnormitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abnórmni -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abnórmnost -i ž (ọ̑) abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abnórmnost -i
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ABÓ -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ pravn. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolícija -e ž, pojm. (í) ~ kazenskega ukrepa razveljavitev, odprava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolícija -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abolícija -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolicíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ovabolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolicionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na abolicioniste ali abolicionizem: abolicionistični navdušenci;
abolicionistično gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolicionístičen -čna -o [ijo] (ȋ)abolicionístični -a -o [ijo] (ȋ) ~o gibanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolicionízem -zma m (ī) gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolírati -am dov. in nedov. (ȋ) razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Á-bómba -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abominatio [del besed. zveze] – ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abominatio – samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abominatio desolationis gl. abominatio –, desolationis – ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2,
naplačnik: biti abonent;
abonenti imajo popust;
sprejemati abonente;
menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) ‹predplačnik, naročnik›abonêntka -e ž, člov. (ȇ) ‹predplačnica, naročnica›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonènt -ênta
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abonȅnt – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonènt -ênta m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonêntka tudi abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki se vnaprej naroči na kaj; naročnica2:
abonentka prestižnih revij
♦ gled. abonentka je podaljšala abonma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonêntka -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abonêntka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonêntski tudi abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika;
abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonêntski -a -o (é; ȇ) ~ koncert abonmajski koncert; ~o občinstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonêntski -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abonêntski sédež -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonêntsko gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročenaboníranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aboníran -a -o
povdk.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
aboníranec -nca m (ȋ) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2,
naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev // ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonȋrati – glej abonmȃ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališču aboníran -a -o:
aboniran je samo v Drami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonírati se -am se
dov. in nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma;
opera razpisuje abonmaje;
predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonmá -ja m z -em (ȃ) ‹predplačilo, naročilo›: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonmá -ja
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abonmá-jasamostalnik moškega spolaplačano naročilo
- abonma za kaj/koga
- , abonma v čem, kje, kdaj
- , abonma s čim/kom, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonmȃ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonmá -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonmá in ízven
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonmájska predstáva -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonmájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert;
abonmajska predstava / abonmajski razpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonmájski -a -o (ȃ) ~ koncert
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonmájski -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
abonmájski sédež -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abonmá premiêra -ja -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aboospóra -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
abora [
]
samostalnik ženskega spolagrušč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aborad [áborad]
(abarad) samostalnik moškega spolarastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum
PRIMERJAJ: aborat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aborálna površína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aborálni dél -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aborat [áborat]
(abarat) samostalnik moškega spolarastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum
PRIMERJAJ: aborad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aborídžin -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
aborídžin -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aborigin tudi aborídžin -a [prva oblika aborígin in aborídžin] m (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: pripadnik aboriginov / avstralski aborigin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aboriginPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog aborigina in aboridžin aboridžina samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]
BESEDOTVORJE: aboriginov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
AboriginPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Aborigina in Aboridžin Aboridžina samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik ljudstva v Avstraliji
v množini Aborigini/Aboridžini ljudstvo v Avstraliji
IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]
BESEDOTVORJE: Aborigin in Aboridžin, Aboriginka in Aboridžinka, Aboriginov in Aboridžinov, Aboriginkin in Aboridžinkin, aboriginski in aboridžinski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalecaboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aborígin -a
m prvotni avstralski prebivalec
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
aborigin -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
aboríginja -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 666407 zadetkov.