cepę̑ł, f. der Unterschenkel (zaničlj.), die Häckse: po plotu bi mu bil cepeli in bedra razobesil, Jurč.; dve človeški cepeli visita iznad trnja, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

cloveski pridevnik

GLEJ: človeški

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cloveski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

člaveski gl. človeški ♦ P: 1 (TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

člaveski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

člèči -a -e prid. človeški: je ſzin cslecſi ponizen BKM 1789, b; Národa cslecsega BKM 1789, 17; Szinov cselecsi táksi BKM 1789, 189

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človecski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človečánski -a -o prid. človeški: národ cslovecsánſzki KM 1796, 8; cslovecsánſzko tejlo KM 1796, 4; cslovecsánſzkomi ſitki TF 1715, 29; zdr'závanya cslovecsánſzkoga národa KŠ 1754, 46; Bo'zánſzko i Cslovecsánſzko KŠ 1754, 100; vſzili cslovecſánſzkoi TF 1715, 67; ſzcslovecsánſzkov natúrov KŠ 1754, 101; potrejbcsinam cslovecsánszkim SIZ 1807, 8; zcslovicsánszkimi i zangelſzkimi jezikmi KŠ 1771, 516

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človẹčȃski, adj. = človeški, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človečaski -a -o pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človèči -a -e prid. človeški: ſzin cslovecſi KŠ 1754, 108; cslovecsa vupaznoſzt BKM 1789, 3; ſzrszé cslovecse preſtimalo SŠ 1796, 5; ſzrczá cslovecsega KŠ 1754, 71; Szini cslovecsemi KŠ 1754, 73; cslovecsoj krhkoucſi BKM 1789, 20; cslovecſo témno pamet TF 1715, 3; Szinôvje sclovecsi TA 1848, 4; ſzo zapouvidi cslovecſe KŠ 1754, 13; vu cslovecsi ſzrczáj KŠ 1754, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človẹ́čji, adj. = človeški, Mur., Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človèčki -a -o prid. človeški: prelejvanje cslovecske krvi KOJ 1848, 87; sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človečki1 -a -o (človečki, človecki, človejčki) pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človèčnik -a m človečjak, človeški iztrebek: je teliko cslovecsnikov i govenscsekov KOJ 1845, 39

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človečski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človečtvo -a (človečtvu, človejčtvu) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človejkimu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človeski pridevnik

GLEJ: človeški

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

človeski prid., F20, asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; dysuria, oſtrúſt zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe; incarnatio, zhlovéſku poſtanîe; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava; lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; medicamenta diuretica, arznie, katere zhlovéṡko vodó ṡhenò; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava zhlovesko naturo; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhloveṡkim ṡhivoti; prim. človeški 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človeski -a prid. človeški: Veſselil ſe je ta zhloveski im. ed. m spol ǀ ta zhloveski im. ed. m ſpol od tiga gmain potupa je bil ohrajnen ǀ on ie ta nergroſovitnishi ſaurashnik zhloveski im. ed. m ǀ nei zhlovik, semuzh li ena podoba zhloveska im. ed. ž ǀ obena zhloveska im. ed. ž pamet leto sgruntat nemore ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska im. ed. ž od sunej ǀ zhlovesku im. ed. s truplu nemore bres dushe shiveti ǀ David govorj v'imeni zhloveskiga rod. ed. m Spola ǀ ſa mater tiga shloveskiga rod. ed. m ſpola iſvolil ǀ ſe je oblekil s' gvantam naſhe zhloveske rod. ed. ž nature ǀ od zhlovèske rod. ed. ž dushe odtergat ǀ o shlahnuſt nesgruntana te zhloueske rod. ed. ž dushe ǀ ſo bily vuredni zhloveſkiga rod. ed. s imèna ǀ je bil oblubil zhloveskimu daj. ed. m ſpolu ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski daj. ed. ž slabuſti sanasha ǀ nej bila vezh zhloveskimu daj. ed. s truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ s'eniga gardiga, arzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski tož. ed. m ſturil ǀ samorem perglihat zhloveski tož. ed. m jeſik taiſti korenini, katera raſte v' tej desheli China ǀ Lete shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete ta zhleveski tož. ed. m ſpol ſamotala ǀ spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko tož. ed. ž podobo bodete vudubli ǀ to zhlovesho tož. ed. ž natvro je oblekil, inu ſim en petler ratal ǀ vinu, kateru resveſseli zhlovesku tož. ed. s serze ǀ omezhj tu shloveſku tož. ed. s ſerze ǀ v'podobi zhloveski mest. ed. ž je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ ſe je bil v'zhloveski mest. ed. ž shtalti perkasal ǀ Sdrauie, inu bolesan nemorio na enkrat v' zhloveskim mest. ed. s trupli ſtanovati ǀ Se reveſselim tudi s'zhloveskem or. ed. m ſpolam ǀ mei zhloveskem or. ed. m Spolam ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi satan s'zhlovesko or. ed. ž dusho ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo s'zhlovesko or. ed. ž shtimo peiti ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke im. mn. ž, ali ſobje ſo bily paſsij ǀ bi ſe vſa zhloveska im. mn. s ſerza v'tebe ſalubila ǀ ſtu glau zhloveskih rod. mn., katire je bil poshrel ta groſoviti Crocotil ǀ ſo pod perutami zhloveske tož. mn. ž rokè imeli ǀ grobe s'zhloveskimi or. mn. trupli je napolnila → spol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človeski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človesko (človesku, človesko) povedkovnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človẹ́ški, adj. Menschen-, menschlich: človeški rod, das Menschengeschlecht; to ni po človeško, das ist nicht menschlich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človeški [človẹ́ški] pridevnik

človeški

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človeški (cloveski, človeski, človeški) pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

človeški prid., genus humanum. Zhloveſhki spol [poznejši pripis neznane roke]; prim. človeski 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človeški pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človeški prid. ♦ P: 2 (TT 1557, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človeški -a -o (človeski, človejski, človečski, človeški, človecski, človejčski, človiski) pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človeštvo -a (človestvu, človejstvu, človestvo, človečstvu, človejčstvu, človejcstvu, človeštvu, človeštvo, človecstvu*) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človiski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čoveski

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dete -eta (dete, dejte) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

detece -a (ditece, detetce, detece, dejtece, ditetce, ditice) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izvržek [izvȓžǝk] (zvržek) samostalnik moškega spola

pokvarjen človek; izmeček; izvržek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kurji pot [kȗrji pọ̑t] samostalniška zveza moškega spola

mrzel pot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lajno [lájno] samostalnik srednjega spola

človeško blato

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ljudnjak [ljȗdnjak] samostalnik moškega spola

človeško blato

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ǫ̑grc, tudi: ogr̀c, -gŕca, (-grcà), m. 1) die Made der Dasselfliege, der Engerling, Cig., Fr.-C., Bleiw.-C.; — podkožni ogrci, die Dasselbeulen in der Haut des Rindviehes von den Maden der Dasselfliegen, Strp., Rib.-C.; — 2) nekakšen izpuščaj po človeški koži, posebno po obrazu: die Finne, der Mitesser, die Hautblüte (bes. im Gesicht), Cig., Jan., Blc.-C., Levst. (Rok.), Kras, Soška dol., Lašče-Erj. (Torb.); — ogrci, die Masern, Cig., BlKr.; (die Kinderblattern, C.); — 3) = podjed, ličinka rjavega hrošča, Erj. (Z.), Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

òsoba -e ž
1. oseba, človeški posameznik: Moj priáteo! one oſzobe nega domá SIZ 1807, 30; ka je nej li ednoj gvüsnoj oſzobi ali gmajni, nego vſzejm gmajnam Bo'zim piſzani KŠ 1771, 744; zvolo ſzi je edno poſteno Oszobo SIZ 1807, 4; na vszákse ednoga plemena oszobo AIN 1876, 10; kako dabi tou vu ſzvojoi oſzobi delao TF 1715, 35; kaj ſzta, ſze etivi oſzobi polübile SIZ 1807, 4; ka je Boug nej oſzob prebirávecz KŠ 1771, 373; Kak dugo bodete oszobe ti hüdi prijémali TA 1848, 68; csüdivajoucsi ſze nad oſzobmi za haſzka volo KŠ 1771, 759
2. božja oseba: Od Kriſztuſove oſzobe KŠ 1771, 196; Ki je vu trojoj oſzoubi BKM 1789, 248; Neznani ſzam pa bio vu oſzobi gmajnam Judee KŠ 1771, 558; na pervom táli tri zagviſne Oſzobe imenüje TF 1715, 38
3. oseba kot slovnična kategorija: pred nyé dejvajoucsi 2. oſzobo KŠ 1771, 669; stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10; Jedinszke oszobe je vsze lasztivno imé AIN 1876, 10; Vküpnoimé, stero z-vecs ednoféle ali razlocsne oszôb sztojécse vno'zino znamenüje AIN 1876, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pljunek [pljȗnǝk] samostalnik moškega spola

pljunek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pórod, -rǫ́da, m. der Geburtsact, die Entbindung; p. imeti, gebären, C.; na porodu biti, in den Kindesnöthen liegen; — izpačen p., eine Missgeburt, C.; negoden p., eine Frühgeburt, Cig.; — die Nachkommenschaft, Mur.; Lepo Boga prosita, Da bi jima porod dal, Npes.-K.; človeški p., das Menschengeschlecht, Guts. (Res.); — das Erzeugnis, Cig.; duševni p., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.-C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

solza [sóu̯za] samostalnik ženskega spola

solza

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

spol -a m spol: ta shenski ſpol im. ed. ima danas velik vrshoh ſe veſseliti ǀ Veſselil ſe je tudi ta shenski im. ed. spol ǀ Pharaon je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola rod. ed. v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ MARIA Diviza v' imeni shenskiga ſpola rod. ed. ǀ tulikajn gnad shenskimu ſpolu daj. ed. ſi ti iskasal ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol tož. ed. človeski spol človeški rod, človeštvo: ta zhloveski ſpol im. ed. od tiga gmain potupa je bil ohrajnen ǀ ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol im. ed. pred shtrajfingo Boshjo ǀ Veſselil ſe je ta zhloveski spol im. ed. ǀ poshlushajte kaj David govorj v'imeni zhloveskiga Spola rod. ed. ǀ Chrishan biti sa isvelizheine tiga zhloveskiga ſpola rod. ed. ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu daj. ed. enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ vus zhloveski ſpol tož. ed. v' velike reve, inu terpleine ſo perpravili ǀ vus volni zhloveski Spol tož. ed. s'kusi nijh pregreho, inu nepokorshino v'pogublejne ſo bilij perpravili ǀ bom ſpomnil na oblubo tiga myru, katiri ſim ſturil s' zhloveskem ſpolam or. ed. Zveza človeski spol je kalk po it. il genere umano iz genere ‛vrsta, rod, spol’ < lat. genus in umano ‛človeški’ < lat. hūmānus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

srcé -á tudi sèrce tudi sr̀dce -a s
1. srce, človeški organ: Cor Srczé KMS 1780, A7b; Szrczé Sziv KM 1790, 92(a); Pa csi bi szrczé klepetalo KAJ 1870, kaz. br. 7
2. ta organ kot središče čustvovanja, zavesti: ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Veſzéli ſze takájse Szrczé KŠ 1754, 250; Ár ſze je potücsilo ſzrczé lüſztva etoga KŠ 1771, 43; Ni ſzrczé cslovecse preſtimalo V-ſzvojem premislávanyi SŠ 1796, 5; Tak da sze ji szrdce sztrôszi KAJ 1870, 17; nevolákov, szrczé nyihovo je gvüsno TA 1848, 9; Tou ti ſelej zchiſztoga ſzerczá TF 1715, 9; Proszim tebé zponiznoga Szercza da mené obari ABC 1725, A5b; Szrcza mega britkoſzti Poſzlüihni SM 1747, 70; Zvolnoga ſzerczá [more dobro delo biti] KŠ 1754, 80; Lübeznoſzt nigdár zſzrczá vö ne ſzpádne KŠ 1771, 516; kak i mi ſzrczá odpüſztimo onim KMK 1780, 29; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; Ti ſzi ſzrdcza mirovnoſzt BRM 1823, 10; ni edna dühovna potrêbcsina szrdcza pobo'znoga nezadovoljena neosztáne KAJ 1848, IV; Memu ſzerczu Dai ſze naiti SM 1747, 91; Vadlüványe má ſzrdczi môcs podeliti KAJ 1848, III; Vsakomi dobromi serci je domovina lübléna BJ 1886, 44; ar reics vörujoucſe ſzerczé potribüje TF 1715, 45; Noter ga vſzercze me vczipim SM 1747, 78; Kriſztuſevo vrejdnoſzt v-ſzrczé ſzklene KŠ 1754, 78; Sztvouri znouvics ſzrczé moje KŠ 1754, 254; Oſzlejpo je nyih ocsi i obtrdo je nyihovo ſzrczé KŠ 1771, 309; Darüj mi oh Boug potrto ſzrczé KM 1783, 6; Pride vu ſzrczé vduhi BKM 1789, 19; lagoje ſzrczé ká'se KM 1790, 18; Grêh Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; Kaksa groza bi nam vmárjala szrdcze KAJ 1848, 7; Razveszelis szrczé moje TA 1848, 4; tô bi moje szrcé obveszelilo AI 1875, kaz. br. 7; Daj nám tak povolno sercé BJ 1886, 8; vnyegovom ſzerczi ſzveti Duh zdisse SM 1747, 82; Gda tá zorjánszka zvejzda Zide vſzrczi KŠ 1754, 253; ka 'znyih razmis, vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; Ka vu ſzrczi vörje, ono naj i zvüſztami vadlüje KMK 1780, 4; Ki ſze vſzrczi 'zaloszni, Veſzéli bodite BKM 1789, 10; ino k-nyej ſzvojo lübézen vu ſzrczi ſzvojem je gori nadigno SIZ 1807, 4; ki ſzte v-szrdczi obolni BRM 1823, 5; trôst dá vszêm vu szrdczi oranyenim KAJ 1848, 6; Ercsé vu szrczi szvojem TA 1848, 8; I zbüdi mi v-szrdci csütênye vüpazni KAJ 1870, 5; Zvolnim ſzerczom bom noſzo SM 1747, 71; Zmojim ſzrczom tebi dájem hválo KŠ 1754, 259; zvühami ne csüjejo, i zſzrczom ne razmijo KŠ 1771, 43; Tak právda duhovna, ſtero ſztákſim dühovnim ſzrczom trbej lübiti KŠ 1771, 438; Tak vſze nase nevoule Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; I ráj vsze pretrpi Z-mirovnim szrdczom KAJ 1848, 4; zgovárjajte szi z vasim szrczom na poszteli vasoj TA 1848, 4; veli z-britkim szrczom deklicska KAJ 1870, 9; ti, Goſzpodne, vſzej ſzercz znánecz KŠ 1771, 343; Gda hocses ſzrcz ſzkrovnoſzti nazveiſztiti BKM 1789, 2; vzemi tak za nics té Szrdcz nasi zahválnoszt KAJ 1848, 6; poſzlal na zvrácsanye ta poterta ſzerczá SM 1747, 11; vö je püſzto Boug Dühá vu ſzercza vaſſa KŠ 1754, 154; I mér Bo'zi obarje ſzrczá vaſa KŠ 1771, 599; ravnaj k-tebi ſzrczá tvojih ſzlugov KM 1783, 11; I ſzrczá nám vſzejm poſzvéti BKM 1789, 2; Dr'zte ſze toga Krála, Szrdcza vasa 'zelê BRM 1823, 6; ki szi szrczá zgrüntávajoucsi Bôg TA 1848, 6; i zorjánſzka zveizda gori zide vu vasſih ſzerczai SM 1747, 25; Csi britko nénávednoſzt máte vu ſzrczáj vaſſi KŠ 1754, 39; ino vu nyihovi ſzerczáj lübézen pobüditi SIZ 1807, 8; Dicste ga z-ſzrdczami BRM 1823, 7; pren. Dête pilô materne szrczá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8; tak bode Szin cslovecsi vſzrczi zemlé tri dni KŠ 1771, 40
3. v prislovni rabi izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti: Naj te z-czejloga ſzrczá lubimo KM 1783, 10; Dicso bom Goszpodna z csêloga szrdczá TA 1848, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

šọ̑la 1., f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

znoj [znọ̑j] samostalnik moškega spola

znoj zaradi strahu, želje, ne zaradi vročine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.