eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten: abstrakten pojem;
abstraktna predstava o nečem;
abstraktno mišljenje
♦ jezikosl. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel abstráktno prisl.:
ne zna abstraktno misliti
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
intelektualístičen -čna -o prid. (í) knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen;
intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar // nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je intelektualistično intelektualístično prisl.:
intelektualistično obarvana romantika
konkréten -tna -o prid., konkrétnejši (ẹ̑) 1. s čuti zaznaven, predmeten, stvaren; ant. abstrakten: trditev je dokazal s konkretnimi podatki;
govori o konkretnem svetu našega podeželja / konkretna oblika sodelovanja / v konkretnem primeru ne gre za to v tem, danem / konkretno mišljenje
♦ ekon. konkretno delo delo, s katerim se ustvarjajo uporabne vrednosti; glasb. konkretna glasba glasba, ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; jezikosl. konkretni samostalniki // nazoren, jasen: govornikovo konkretno izražanje / to je pokazal na konkretnem primeru / pri pojasnjevanju je bil zelo konkreten 2. izdelan, izoblikovan: bil je brez konkretnega načrta;
konkreten predlog;
konkretne naloge;
odgovarjal je na konkretna vprašanja / publ. zavzeti konkretno stališče konkrétno prisl.:
konkretno misliti; konkretno povej, koga misliš; sam.: izvedela ni nič konkretnega
preabstrákten -tna -o prid. (ȃ)
preveč abstrakten: preabstraktna razčlenitev problema / preabstraktno izražanje nenazorno, nejasno
simból -a m (ọ̑) 1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak1,
znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti;
oljkova vejica je simbol miru;
srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli // kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol;
simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila
♦ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
abs.. [poudarjeno áps] varianta predp. ab.. pred c, t |od..| abscés, abstrahírati, abstrákten
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasno
abstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|
abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
Pomensko razlikovanje: memorandum in sporazum
Na vladnih spletnih straneh (http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/771/8327/ac7cf86d9863b77d50aa7e638020baa6/) sem naletel na uporabo besedne zveze memorandum o razumevanju, kar je najverjetneje prevod angleškega Memorandum of Understanding.
Pomen in smisel angleškega izraza bi, glede na številne možnosti, ki jih najdem v slovarjih, bržkone veliko bolj ustrezno prenesli kot memorandum o soglasju in v manj formalnih primerih morda preprosto kot sporazum.
Na tako sklepanje me navajajo tudi primeri iz SSKJ za geslo memorandum:
- pismena izjava o ustno doseženem mednarodnem sporazumu, sporazum.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo?V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo.
Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga?
Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?
Živost pri abstraktnih samostalnikih, ki imajo tudi predmetni pomenAli samostalnik model uporabljamo s podspolom živosti ali ne? Gre za besedilo naslednjega značaja:
- Profesor že s prvo povedjo romana svojega dijaka Tajsija prizna za model želje.
- S tem profesor Tajsija prizna za svoj občudovani model, ki mu predstavlja idealno identiteto.
Število zadetkov: 22