abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
 
lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abstráktnež -a (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
    // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
  2. 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
    ♦ 
    um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

docíranje -a (ȋ) glagolnik od docirati: tako dociranje spominja na zaključno moralo v basni / profesor se je skrbno izogibal dociranja; abstraktno, dolgočasno dociranje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

docírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. slabš. govoriti ali razlagati, kakor da bi poučeval: ta človek rad docira
  2. 2. zastar. predavati (na univerzi): docira na pravni fakulteti
  3. 3. šol. poučevati abstraktno: njihov profesor preveč docira

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

negírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. izjavljati, dokazovati
    1. a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov
    2. b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo
  2. 2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèizhójen tudi nèshójen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene bližnjice; pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèpredméten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni predmeten: nepredmetna miselnost
● 
knjiž., redko nepredmeten strah neutemeljen, neupravičen
♦ 
šol. nepredmetni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostni pouk; um. nepredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prestilizírati -am dov. (ȋ) stilno preoblikovati: prestilizirati besedilo, stavek / publ.: pisatelj, slikar je resnično pokrajino prestiliziral; prestilizirati dogodek v abstraktno razmišljanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

slikárstvo -a (ȃ) likovna umetnost, pri kateri je glavno izrazno sredstvo barva: proučevati slikarstvo; kiparstvo in slikarstvo / ukvarjati se s slikarstvom / ljudsko slikarstvo; portretno slikarstvo
♦ 
um. abstraktno slikarstvo ki ne upodablja, ampak samo oblikuje; baročno slikarstvo; miniaturno slikarstvo; stensko, tabelno slikarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

teoretizírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. razmišljati, razpravljati o čem kot teoretik: v zadnji razpravi avtor teoretizira o zgodovinskem romanu / strokovnjaki teoretizirajo o graditvi plavajočega letališča
  2. 2. ekspr. abstraktno, neživljenjsko razpravljati o kaki stvari: ker je učitelj preveč teoretiziral, ga učenci niso razumeli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Število zadetkov: 12