abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem;
abstraktna predstava o nečem;
abstraktno mišljenje
♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumelabstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) - 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
// zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost - 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
♦ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
docíranje -a s (ȋ) glagolnik od docirati: tako dociranje spominja na zaključno moralo v basni / profesor se je skrbno izogibal dociranja; abstraktno, dolgočasno dociranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
docírati -am nedov. (ȋ) - 1. slabš. govoriti ali razlagati, kakor da bi poučeval: ta človek rad docira
- 2. zastar. predavati (na univerzi): docira na pravni fakulteti
- 3. šol. poučevati abstraktno: njihov profesor preveč docira
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
negírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. izjavljati, dokazovati
- a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov
- b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo
- 2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost
negírati se nasprotovati si, izključevati se: ti dve dejstvi se negirata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
nèizhójen tudi nèshójen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni izhojen: na sprehodu je izbiral neizhojene bližnjice;
pren. abstraktno slikarstvo pušča umetniku nešteto novih, neizhojenih poti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
nèpredméten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni predmeten: nepredmetna miselnost
● knjiž., redko nepredmeten strah neutemeljen, neupravičen
♦ šol. nepredmetni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostni pouk; um. nepredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
prestilizírati -am dov. (ȋ) stilno preoblikovati: prestilizirati besedilo, stavek / publ.: pisatelj, slikar je resnično pokrajino prestiliziral; prestilizirati dogodek v abstraktno razmišljanjeprestilizíran -a -o: stavek je prestiliziran; prestilizirana resničnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
slikárstvo -a s (ȃ) likovna umetnost, pri kateri je glavno izrazno sredstvo barva: proučevati slikarstvo;
kiparstvo in slikarstvo / ukvarjati se s slikarstvom / ljudsko slikarstvo; portretno slikarstvo
♦ um. abstraktno slikarstvo ki ne upodablja, ampak samo oblikuje; baročno slikarstvo; miniaturno slikarstvo; stensko, tabelno slikarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
teoretizírati -am nedov. (ȋ) - 1. razmišljati, razpravljati o čem kot teoretik: v zadnji razpravi avtor teoretizira o zgodovinskem romanu / strokovnjaki teoretizirajo o graditvi plavajočega letališča
- 2. ekspr. abstraktno, neživljenjsko razpravljati o kaki stvari: ker je učitelj preveč teoretiziral, ga učenci niso razumeli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.