apolíničen -čna -o prid. (í) knjiž. skladen, umerjen: apolinični tip človeka; princip apolinične lepote / dionizična in apolinična glasba, umetnost
apólonski -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti
// redko apoliničen: apolonski in dionizični tip